Mikroskopija gre nove poti

Navaditi se bomo morali na povsem nov vizualni vtis, ko se bomo poslej srečevali z mikroskopijo. Kot kaže so minili časi opazovanja slike skozi okular, zamenjalo ga bo njeno udobnejše spremljanje na ekranu. Značilen predstavnik nove generacije mikroskopov je npr. Olympusov FSX100.   

O steklini

Blog Boing Boing velja za enega najbolj obiskanih na svetovnem spletu. Ne zaman, saj običajno prinaša zelo aktualne vesti in komentarje. Tale zapis me je posebno pritegnil. Ne želim sicer pregrevati trenutno že dovolj ogretega vprašanja infekcijskih bolezni in cepilne zaščite pred njimi. A zdramil me je podatek, ki sem nanj že skoraj pozabil, da namreč letno umre v svetu še vedno preko 50.000 ljudi za steklino, pa sem se odločil, da povezavo na ta zapis vključim v svoj blog. Za steklino še vedno velja, da je za obolelega bolezen (skoraj) vedno smrtna, zato je toliko pomembnejše ustrezno ukrepanje ob vsakem sumu na okužbo. Posebno želim poudariti, da so primeri s smrtnim izidom v deželah z učinkovitim zdravstvenim sistemom prav zaradi uveljavljene preventive relativno redki.

Citirani zapis tudi poljudno predstavi terapevtsko shemo za primer okužbe in suma na okužbo z virusom stekline, kot jo danes priporočajo ameriški inštituti CDC. Seveda priporočam bralcu, da si prebere tudi zapis o steklini, ki ga je pripravil slovenski Inštitut za varovanje zdravja.

Ob koncu zapisa iz BoingBoinga boste našli še povezavo do članka v NEJM s paradigmatično presenetljivo klinično izkušnjo preživetja pacientke, ki je zbolela s klinično sliko stekline in je bila nato zdravljena z indukcijo komatoznega stanja in masivno protivirusno terapijo. 15 letna pacientka je preživela ob sicer resnih posledicah zaradi bolezni in zaradi pričakovanih neugodnih učinkov zdravljenja.

Spominjamo se Pasteurja

Na današnji dan leta 1822 se je rodil Louis Pasteur, človek, ki je na številnih področjih mikrobiologije pustil neizbrisne sledi tako v temeljnem biološkem vedenju kot v tehnologijah in v medicinskih rešitvah in je bistveno pripomogel k njenemu današnjemu ugledu vede in stroke.

Ekosistem v gibanju

Preredko razmišljamo na način, kot nam skuša dopovedati članek v reviji Seed: “Ali smo organizmi ali smo živi ekosistemi?”

Neolitska kultura iz alkoholne omame

Zahvaljujoč twitu prof. Žige Turka si lahko preberete zanimivo razpravo o koreninah neolitske kulture v alkoholnih hlapih. In Slovenci smo s svojo himno še vedno na pravi poti, zdaj v prazničnih dneh bomo to še poudarjeno dokazovali. Da se le ne bi poznalo v krvnem davku na cestah. Niso me podkupili taksisti, vendar naj velja nasvet: Vzemite taksi!

Umetnost z bakterijami

Pa naj kdo reče, da med mikrobiologi ni umetniških duš – dokaz najdete na Wired.

Sicer pa imajo ti ustvarjalci kar svojo spletno stran z galerijami in tudi siceršnjimi zanimivimi povezavami– Microbial Art.

Vakcina črnih koz

Za črne koze vemo, da so prva in zaenkrat edina virusna bolezen, ki je bila globalno izkoreninjena. V sedemdesetih let prejšnjega stoletja so tudi postopoma prenehali a cepljenjem, ki je bilo do takrat obvezno in tudi proizvodnja vakcine je bila ustavljena. Današnja svetovna populacija je praktično nezaščitena, s tem pa se pojavlja tveganje za nenadno razširjanje, seveda riziko ni vezan na možnost naravnega izbruha, razširjanje pa bi bilo mogoče v primeru bioterorističnega napada. Zato so se zdaj odločili razviti novo vakcino in o tem govori podkast, ki ga najdete na blogu TWiV. Pa še nekaterim drugim zanimivostim iz virologije boste lahko prisluhnili.

O biocentričnem pogledu na mikrobiologijo

Tale zapis na blogu Micro Writers me je presenetil, najprej zaradi simpatičnega pristopa, nato pa tudi ker me je napotil na branje zanimivega članka The case for biocentric microbiology, ki sem ga ob izidu nekako zgrešil v bazi BioMed Central. Ob prebiranju članka sem se zalotil v priznanju, kolikokrat kot človek ob različnih prilikah pravzaprav podležem prepotentnemu antropocentričnemu presojanju vsakršne danosti. Zdaj ste gotovo že radovedni, zato preberite oboje še sami pa se morda najdemo ob komentiranju.

“Prašičji virus” pri prašičih

Iz J. Koreje prihaja novica, da so na petih farmah ugotovili virus A/H1N1 pri prašičih, pri čemer sumijo, da se je bolezen prenesla od ljudi na živali. Koreja se je namreč v zadnjih štirih mesecih srečevala s pandemičnim virusom, ki je med ljudmi zahteval nekaj čez sto žrtev.

Gre za prvo tako poročilo o prenosu, zdravstvene oblasti pa živali ne bodo žrtvovale, saj je bolezen pri živalih blagega poteka, ni pa tudi večje nevarnosti za prenos infekcije na ljudi. 

Še »cepljenje da, cepljenje ne…«

V novički »Bacteria Provide New Insights Into Human Decision Making« v ScienceDaily, avtor omenja kot značilen primer t.i. Zapornikove dileme*) odločitev, ali naj ob grožnji infekcije:

»… ljudje zanemarijo stranske učinke in se cepijo proti potencialno smrtonosnemu virusu ali pa naj se ne cepijo in se izpostavijo tveganju okužbe in povezanim posledicam? Če bi se večina populacija cepila potem bi za posameznika bilo bolje, da se ne cepi, vendar če se večina ljudi odloči in se ne cepi potem je bolje, da se cepimo.«

*)  (»… v klasični Zapornikovi dilemi je dana dvema zaprtima sostorilcema naslednja ponudba: če zgolj eden od njiju prizna krivdo, dobi ta, ki sodeluje dve leti zapora, drugi pa šest let. Če oba priznata krivdo, bosta zaprta oba za štiri leta. Če pa nobeden ne prizna krivde bosta oproščena. Seveda je skušnjava ne priznati, vendar zapornika nikoli ne vesta ali bo drugi zapornik sodeloval in priznal krivdo«).

Dolgoživost brezočetovskih miši

Prevod delov izvlečka članka “Longevity in mice without a father” iz revije Human Reproduction (članek je na voljo tudi v odprtem dostopu):

“Ozadje: Ženske živijo dlje od moških pri številnih sesalskih vrstah, vključno z ljudmi.  …razlog te spolne razlike je nejasen. Dvomaterinske miške (bi-maternal mice - BM), pridobljene brez spermijev, bodo morda omogočile analizo dolgoživost pri živalih brez očetovega genoma.

Metoda: …BM so pridobljene z uporabo dveh naborov ženskega genoma – enega iz zrele oocite, drugega iz oocite novorojenih mišk (te niso rastle in so bile tudi genetsko spremenjene v genih za imprinting)…

Rezultati: …dvomaterinski genotip je imel očitno daljšo preživitveno krivuljo, kar kaže na odloženo ekspresijo vseh vzrokov smrtnosti…

Zaključki: …maternalni genom ima vlogo v ontogenetski dolgoživosti. Rezultati kažejo na spolno različnost v dolgoživosti temelječo na genetski ravni in nakazujejo, da ima genom spermijev neugoden vpliv na dolgoživost sesalcev.”

Šibkost virusa H1N1?

Raziskovalci na Univerzi Rice in na Baylor College of Medicine so odkrili morebitno šibko točko virusa H1N1 pri izogibanju njegove zaznave s strani imunskega sistema. Ko so primerjali gensko sekvenco virusnih prednikov vse do virusa, ki je povzročil “špansko gripo”  leta 1918, so ugotovili slabost v sposobnosti virusa pri vezavi na receptorje, kar je pogoj za prodor virusa v celico.

Še o higienski hipotezi.

Povzemam po blogu Microbe World. Raziskovalci iz nemškega Marburga so ugotovili, da izpostavljanje bakterijam iz okolja izzove pri brejih miškah nežen vnetni odziv, ki je dovolj, da zavaruje potomce pred kasnejšimi alergijami. V članku, ki bo objavljen v decembrski številki Journal of Experimental Medicine (www.jem.org) P. Holt in D. Strickland razpravljata o biološkem ozadju pojava in kako bi lahko to izkoristili pri obvarovanju človeka pred alergijskimi obolenji. Naraščajoča pojavnost alergij v v zadnjih desetletjih je pogosto pripisovana temu, da otroci odraščajo v vse bolj čistem okolju – teza, ki je znana kot higienska hipoteza. Po njej naj bi namreč otroci v zgodnji dobi ob izpostavitvi mikroorganizmom iz okolja razvili toleranco tako proti mikrobom kot proti alergenom. V eni od študij so namreč ugotovili, da otroci na podeželju, ki najbrž pogosteje prihajajo v stiki z dejavniki, ki oblikujejo njihov imunski status, redkeje zbolevajo za alergijami kot njihovi mestni vrstniki. In morda so že njihove matere razlog za manjšo nagnjenost k alergijam, če preslikamo najdbe iz uvodoma omenjene študije na ljudi.

Še o H1N1 vakcinaciji

Ker se pandemični virus še vedno sprehaja po naših logih in ker je še vedno veliko razprave o vakcinaciji bo najbrž vsem, zagovornikom in nasprotnikom, zanimiv poljudni zapis na blogu “Information is Beautiful” na temo cepljenja.  

O interakcijah

Vedno znova se z užitkom vračam na blog prof. Vincenta Racaniella. Spomnite se, omenil sem ga nedavno v zvezi z njegovimi predavanji na spletu. Tokrat skupaj s parazitologom prof. Dickom Despommierjem v podkastu klepetata o več zanimivih temah. Najprej o intracelularni bakteriji Wolbachia in njenih interakcijah z nekaterimi drugimi patogenimi agensi, ki presegajo celo meje domenskih taksonov.

V nadaljevanju se lotevata še zanimive in izzivalne teme izvora pandemskega virusa H1N1. Posebnega prisluha je vredna razprava o pomenu strogega režima pri vstopu v reje prašičev na eni strani in o možnosti nesreč pri eksperimentalnem laboratorijskem delu na drugi. Seveda daleč od tega, da bi razpravljavca želela razpihovati nesporazume, ki vse preveč temeljijo na teorijah zarot.

Imunologi bodo v tretji vsebini radovedno prisluhnili razpravi o paradoksnem fenomenu t.i. “izvirnega antigenega greha”, ki včasih zmoti učinkovitost vakcinacije. Razpravljavca ga na kratko razložita, bilo bi pa zanimivo, ko bi ga kak imunolog obdelal nekoliko obsežneje. Z užitkom ga bom z navedbo avtorstva vključil v ta blog. Imunologi na plan, študenti bodo hvaležni!

Še nekaterih zanimivih tem se lotevata, a jih ne izdam, da vas vendar naredim radovedne in boste prisluhnili podkastu.

Zelo simpatičen je pristop, kako se Vincent v podkastu loteva obravnave svojih tem, namreč v dialogu. Sicer pa je izkoriščanje novih komunikacijskih možnosti njegov stalen izziv, zato napoveduje, da bo v naslednjem letu v študentska predavanja še v večji meri vključeval možnosti, ki jih ponujajo podkasti, blogi, Twitter in druga orodja.

Mikrobiološke standardne metode

Na spletni strani britanske Health Protection Agency je mogoče najti povezave do njihovih nacionalnih mikrobioloških standardnih metod v prostem dostopu. Sprašujem slovenske klinične mikrobiologe o izkušnjah v kolikšni meri so naši standardni postopku skladni z britanskimi. Zanima me tudi, ali so materiali v kakršnikoli meri uporabljani pri pouku klinične in javnozdravstvene mikrobiologije na naših šolah.