Evropska mikrobiološka akademija

29. junija letos so v švedskem Göteborgu v času 3. evropskega kongresa mikrobiologije ustanovili Evropsko mikrobiološko akademijo, očitno po zgledu ameriške akademije (AAM).

Kot lahko preberemo v prevodu originalnega španskega zapisa je poglavitni cilj EAM promocija evropske mikrobiologije in vzpodbujanje njene kvalitete s pomočjo razširjanja temeljnega znanja, organiziranjem strokovnih srečanj in vzpodbujanjem poglobljenih učnih vsebin. Sedanjih 100 ustanovnih članov iz različnih evropskih držav bo v prihodnje na predlog kolegov skrbelo za vključevanje najodličnejših profesionalcev evropske mikrobiologije.

O preživljanju časa na delu

Bloger Mike the mad biologist se odziva na zapis v nekem drugem blogu (Dr. Mom) in na zanimiv način razpravlja o tem, zakaj in koliko časa raziskovalec (lahko) preživi pri delu npr. v laboratoriju. Zapisu sledijo zanimivi komentarji!

Biology Image Library

Vsem, ki učite ali se učite toplo priporočam spletno galerijo slik Biology Image Library. Mikrobiologom seveda njen poseben segment, Microbiology&Parasitology prav tako pa tudi Imunology ter Molecular&CellBiology. Preden pa začnete še opozoriilo. Potrebna je registracija. Tisti, ki ste že registrirani pri BioMed Central ali za katero od njihovih revij, ste že pripravljeni, drugi se boste pač registrirali na vstopni strani. 

Mobilna telefonska mikroskopija

Blog Neurophylosophy prinaša zanimiv prispevek. Navajam:”Raziskovalci na kalifornijski univerzi Berkeley so razvili mikroskopski nastavek, s katerim je mogoče s pomočjo standardnega mobilnega telefona s kamero pripraviti visokoločljive posnetke za uporabo v klinični mikroskopiji.”

V odprtodostopnem članku v reviji PLoS One lahko preberete podrobnosti o inovaciji in njenem razvoju kot tudi napovedi o njeni uporabi v deželah v razvoju, kjer v diagnostiki sicer manjkajo laboratorijske kapacitete in ekspertiza, na voljo pa je dostop do mobilnega telefonskega omrežja. (Seveda je ideja uporabna še v marsikateri drugi uporabi mikroskopije…)

PhD Comics

Pridružujem se tviteratu phylogenomics (J. Eisen), da je nujno treba slediti blogu PhD Comics.

Medigra “mikro” in “makro”

Da so mikroorganizmi pomemben partner v sožitju z višjimi organizmi nam simpatično in strokovno korektno pripoveduje tale članek iz dnevnega časnika.

Cepljenje proti gripi

Zapis na blogu Effect Measure nam predstavi nekatere dileme pričakovanega cepljenja proti novi gripi. Morebitni problemi so predvsem vezani na varnost vakcine, zanimivi pa so tudi razmisleki o morebitnem istočasnem cepljenju proti novi in sezonski gripi. 

Mikobakterije naj bi sporulirale

Profesor P. Setlow se je vsekakor zavedal problematičnosti svojega zapisa na blogu Small Things Considered, zato je njegov naslov zapisal z vprašajem: »Mycobacteria Make Spores?« Opazovanja namreč, o katerih poročajo Ghosh in sod. iz švedske Univerze Uppsala, ko naj bi posamezne vrste rodu Mycobacterium oblikovale spore primerljive tistim pri vrstah Bacillus, bi pomenila temeljit premik paradigme v biologiji mikobakterij. Vsekakor velja počakati na nadaljevanje raziskav, že doslej pa tudi molekularno biološki podatki podpirajo osnovno najdbo.

Krepak vložek v biogoriva

Po pisanju The New York Timesa naj bi naftna firma Exxon Mobil danes obvestila javnost, da vlaga 600 milijonov US$ (!!!) v proizvodnjo tekočih transportnih goriv iz alg in sicer v partnerstvu s  firmo Synthetic Genomics, ki jo vodi znani pionir genomike J. Craig Venter.

Mikrobna redukcija metana z Fe in Mn

Da poleg sulfata tudi železovi in manganovi oksidi lahko pomembno pripomorejo k mikrobni pretvorbi sedimentnega metana do ogljikovega dioksida in posledično do karbonatov, odkrivajo nove raziskave na Univerzi Penn(silvania) State. Spojine železa in mangana naj bi bile ključne pri redukciji metana v zgodnjem obdobju zemeljske zgodovine, ko v atmosferi ni bilo kisika in je bilo sulfata malo. Sulfat namreč v glavnem nastaja pri preperevanju kamnin v oksidativni atmosferi in čeprav se tudi manganovi in železovi oksidi ustvarjajo na ta način pa v glavnem nastajajo v fotokemijskih reakcijah le ob sledovih kisika. Mn in Fe oksidi so bili najbrž v oceanih zgodnje zemlje obilnejši kot sulfati. Njihov pomen je tudi toliko večji, ker del ogljikovega dioksida reagira z Mn in Fe do karbonatov, ki precipitirajo in izdvajajo ogljik iz oceanske vode. Če pa CO2 vendarle uide v atmosfero je kot toplogredni plin manj problematičen kot metan.

Debelost in mikrobna združba ustne votline

S pomenljivim naslovom “Is Obesity an Oral Bacterial Disease?” so Goodson, J.M. in sod. naslovili svoj članek v reviji Journal of Dental Research. Raziskovalci uglednega The Forsyth Institute so namreč ugotovili povezave med nekaterimi bakterijami ustne votline in debelostjo, oz. natančneje, sestava mikrobne združbe ženske poskusne skupine s povečano težo se razlikuje od sestave v skupini z normalno težo. Podatki naj bi bili izhodišče za nadaljnje raziskave o vplivu oralne mikrobne združbe na patologijo debelosti, ki v luči statistike pridobiva že epidemične razsežnosti.

Stem Cell Research & Therapy

Napovedana je nova revija v odprtem dostopu Stem Cell Research & Therapy, ki bi naj delovala v okrilju založbe BioMed Central in bi pokrivala prevajalno raziskovanje v področju izvornih celic in terapije z njimi.

Center za matične celice

V konceptu javno-zasebnega partnerstva dobiva Slovenija svoj Center za matične celice, kot poročata RTV SLO in Dnevnik.

Ogljikov odtis po državah

Študija “Carbon Footprint of Nations: A Global, Trade-Linked Analysis” objavljena v reviji Environmental Science & Technology nam predstavi nekatere parametre t. i. ogljikovega odtisa po posameznih državah. Študija je podprta tudi s spletno stranjo, kjer najdete dodatne ekspertne študije in kalkulator s številčnimi in grafičnimi prikazi stanja po državah.

Podzemno uplinjanje premoga

Kar nekaj projektov je v teku, ki ciljajo v “podzemno uplinjanje premoga” kot lahko preberemo v zapisu na spletni strani BNET Energy. Skupni ključ vseh je v uporabi mikroorganizmov, ki naj premog pretvorijo v metan. 

100 izjemnih predavanj

Na blogu BestCollegesOnline.com sem našel zapis z linki do 100 predavanj najimenitnejših znanstvenikov naše dobe. V skupini biomedicine boste našli imena kot so Irun Cohen, Denis Noble, Craig Venter, Warren Levinson, Richard Locksley idr. Opazili boste, da je veliko predavanj izbranih iz portala Videolectures.net, ki sem ga že omenjal in pri nastajanju katerega so bili  močno vpleteni sodelavci Inštituta Jožef Stefan.

Sicer boste pa na blogu BestCollegesOnline.com našli še precej drugih zanimivih povezav s poudarkom na izjemnih dosežkih.

Intervju Richarda Dawkinsa s Craigom Venterjem

V vašo radovednost ne dvomim, zato priporočam samo 52 minut potrpljenja in predlagam, da si ogledate intervju, ki ga je Richard Dawkins naredil s Craigom Venterjem, ko ga je ta popeljal skozi svoje laboratorije na Institutu J. C. V. V živahnem in iskrivem klepetu se boste sprehodili od digitalizacije genske kode do sintetične genomike.