Baxter in sodelavci…

K mojemu včerajšnjemu zapisu si preberite še ta komentar. V medijih pogrešam konkretnejše avtorizirano sporočilo organov zdravstvenega nadzora, saj naj bi se “zgodba” v Evropi začela že v začetku februarja.

Predavanje

Prof. dr. David Stopar in SMD obveščata o predavanju M. E. Hines-a (Department of Biology, University of Massachusetts, Lowell, ZDA) z naslovom: "Hg cycling in sediments of the Gulf of Trieste". Predavanje bo v torek 3. 3. 2009 ob 16:00 v predavalnici B3, v Biološkem središču, Večna pot 111.

Ali je Baxterjev spodrsljaj dovolj pojasnjen

Danes lahko na portalu Zurnal24.si preberemo novico o spodrsljaju, ki si ga je privoščila ameriška firma Baxter, ko je nekaterim laboratorijem razposlala (sama ali preko svojih pogodbenih partnerjev) biološki material, ki bi naj služil razvoju/proizvodnji vakcine proti gripi a je po pomoti (tako so priznali) vseboval poleg virusne različice H3N2 tudi virusno različico H5N1, ki je bilj znana kot povzročiteljica ptičje gripe. V hitrem pregledu nekaj strani Najdi.si. sem našel samo še eno povzetje tega sporočila, čeprav je v tujini zadeva precej bolj odmevna in nekoliko starejša. Npr. med prvimi je o njej poročala agencija Bloomberg, nekaj podrobnosti pa najdemo tudi že na nekaterih blogih, >tukaj, >tukaj in >tukaj, zlasti pa >tukaj.

Da nas mora zadeva nekoliko bolj zanimati pa je razlog v dejstvu, da je preko avstrijskega partnerja material prispel tudi v laboratorij v Sloveniji, kjer pa so ga po zagotovilu Inštituta za varovanje zdravje že neškodljivo uničili. “So far, so good” bi rekli. Pa me je zadeva nekoliko bolj ganila, ker se spomnim kratkega sporočila pred dvema tednoma v Dnevniku, v katerem novinar pove, da so avstrijski virologi v sodelovanju z ameriškim podjetjem Baxter razvili cepivo proti ptičji gripi, oziroma virusu H5N1. Hopla, človek, zlasti če je nekoliko bolj zaskrbljene sorte, hote ali nehote vzpostavi med obema zgodbama povezavo. Ali je res šlo v nesrečnem primeru napačnih vzorcev za take vrste napako kot jo preberemo v Zurnalu24 oz. v virih na katerih ta novica temelji ali pa je ozadju še kaj drugega? Vsekakor bi si želel nekoliko temeljitejšega pojasnila v medijih. 

Železo v bakterijski patogenezi

Železo je pomemben prehranski vir, zlasti še ker pomembno sodeluje v patogenezi številnih bakterij. Precej časa že vemo, da se gostitelj in patogeni mikroorganizmi vsak zase trudijo za zagotovitev ustreznih količin železa, potrebnih za rast. Evolucijsko se je razvil pravi arzenal načinov za uplenitev omejenih količin železa v telesu, npr. s pomočjo posebnih vezalnih molekul, pri bakterijah imenovanih sideroforov, ki posebno rade nase vežejo železo in ga nato posredujejo bakterijam. Nedavne najdbe specifičnih sideroforov pri sevih bakterije Escherichia coli, ki povzročajo infekcije sečnih poti, napoveduje morda nov način borbe proti infekciji. Na Medicinski šole Univerze Washington namreč iščejo molekulo, ki bi bila toliko podobna sideroforu, da bi jo bakterija sprejemala, ji pa seveda ta ne bi zagotavljala potrebnega železa.

Elektronska taksonomija bakterij

Članek “Assigning strains to bacterial species via the internet” (Bishop, C.J. in sod) , dostopen v reviji BMC Biology (za dostop se boste morali registrirati v bazi odprtega dostopa BioMed Cemtral), nas seznanja z novim taksonomskim portalom eMLSA.net, ki omogoča prepoznavo (identifikacijo) bakterijskih vrst s pomočjo t. i. večlokusnega določanja zaporedja (multilocus sequence analysis). Prepoznavo dosežemo z določitvijo zaporedja sedmih ključnih mest (lokusov) na bakterijskem genomu.      

Pa še to…

Morda vam bo zanimivo…

O drevesu življenja

V tem tednu smo bili naravoslovci močno pod vtisom proslavljanja Darwinovih praznikov. Med drugim je bil Darwin tudi med prvimi, ki se je ukvarjal z risanjem organizemskih evolucijskih povezav v grafih, ki jih danes opisujemo kot drevesa življenja. Menda jih je narisal več, kot nam to razkrije Zimmer v nedavnem članku v NY Timesu, vendar le ena skica je doživela večjo popularnost. V zvezi s tem pa je vredno omeniti projekt oz. iniciativo, ki jo že nekaj let financira ameriška NSF z imenom Sestavljanje drevesa življenja (Assembling the Tree of Life – AToL) in ponuja učiteljem in učencem obilico odličnih sestavkov.  

O retrovirusih

Na priljubljenem blogu Microbiology Bytes najdete zelo informativen zapis o retrovirusih. Spremljate ga lahko kot pripovedovano prezentacijo (mogoče jo je tudi povečati čez ves ekran), tekst je na voljo tudi samostojno, lahko pa si zvočno podkast verzijo prenesete tudi na svoj iPod. Te različne možnosti predstavljanja učnih vsebin, ki so danes na voljo, me res navdušujejo.  Ni, da ni…  

Evolution of evolution

Ameriška znanstvena fundacija (National Science Foundation - NSF) je ob priložnosti Darwinovih obletnic oz. konkretneje k izdaji dela Origin of Species pripravilo posebno poročilo Evolution of evolution, v katerem v tekstovnem in v interaktivnem video načinu predstavlja vpliv Darwinovega dela na različna znanstvena področja.

Darwinovemu spominu je bil posvečen tudi pogovor dveh Rihardov, Richarda Dawkinsa, upokojenega profesorja Univerze v Oxfordu in lorda Richarda Harriesa of Pentregarth (bivšega oksfordskega škofa ) na večer Darwinovega rojstnega dne, 12. februarja letos. Pogovor je bil posvečen spominom na odmevno in ostro debato med Darwinovim prijateljem in zagovornikom Thomasom Huxleyem in škofom Samuelom Wilberforcom, ostrim nasprotnikom evolucijske teorije, na isti lokaciji v letu 1860. Tokratni pogovor je seveda izzvenel kot prijateljska izmenjava pogledov o poenotenem sprejemanju evolucijske teorije in o razhajanjih v pogledu religije med izpričanim ateistom Dawkinsom in umirjenim cerkvenim dostojanstvenikom Harriesom. 

Mikrobne združbe pri periodontitisu

Povzemam po izvlečku iz revije Nature (457, 7230, 5. februar 2009):

“M. Ramsey in M. Whiteley iz Univerze Texas v Austinu ugotavljata, da patogena bakterija, ki povzroča periodontitis (“gum disease”) potrebuje signale druge bakterije, da se zavaruje pred imunsko obrambo gostitelja. Vodikov peroksid, ki ga izločajo oralni streptokoki, stimulira Aggregatibacter actinomycetemcomitans (eden od poglavitnih krivcev vnetij obzobnega tkiva) k povečani proizvodnji beljakovine ApiA, posredno preko senzorske beljakovine OxyR. ApiA poveča vezavo A. actinomycetemcomitans na humano beljakovino z imenom faktor H, kar zaščiti bakterijske vrste pred imunskim sistemom gostitelja.”

Afrika in AIDS

Naj povzamem samo nekaj podatkov, ki jih sporoča Reuters danes:

“Podsaharska Afrika ostaja najbolj prizadeto področje kar zadeva AIDS, saj živita tam dve tretjini vseh okuženih z virusom HIV na našem planetu: danes verjamejo, da na tem področju živi 22,5 milijonov okuženih z virusom HIV. Od skupno 2,1 milijona smrtnih primerov v letu 2007 jih je 1,6 milijona vezanih na Podsaharsko Afriko. Po ocenah je bilo v letu 2007 na tem področju na novo okuženih 1,7 milijona otrok in odraslih, kar je manj kot leta 2001, ko je to število bilo 2,1 milijona.”

Darwinov teden, Darwinovo leto

V naslednjem tednu bomo brez dvoma imeli priložnost spremljati številne prireditve in prebrati mnoga sporočila, ki bodo posvečena Charlesu Robertu Darwinu. Utemeljitelj evolucijske teorije za katerega je mogoče brez pretiravanja reči, da je za vselej spremenil človekovo znanstveno misel, je bil rojen 12. februarja 1809 v Shrewsburyju, v grofiji Shropshire, v Angliji, na domu njegove družine The Mount. Letos bomo slavili tudi 150. obletnico izida njegove najbolj vplivne knjige “On the Origin of Species by Means of Natural Selection”.

Nasveti za genotipiziranje

Spletna revija Genome Technology je v sponzorstvu več firm pripravila zanimiv priročnik o genotipiziranju, ki je na voljo v odprtem dostopu (kot .pdf dokument). Posebno zanimiv je način priprave prispevka; uredniki so pripravili nekaj vprašanj, na katera odgovarja skupina izbranih ekspertov v obliki kratkih priporočil oz. izkustvenih utrinkov.

Bolnišnične okužbe so izziv za biotehnologijo

Kot lahko preberemo v Bioresearch Online predstavljajo hospitalne infekcije pomembno grožnjo za zdravje človeka. V ZDA se uvrščajo med deset najpogostejših vzrokov smrti. Ob ocenjeni pogostosti, ko prizadenejo te okužbe med 5% in 10% hospitaliziranih bolnikov, predstavlja pri njih to dva milijona primerov in 90.000 smrti letno s spremljajočim finančnim bremenom med 4,5 ter 5,7 milijarde US$.

Pri tem se pojavlja nujna potreba po novih učinkovitih sredstvih za borbo proti infekcijam, saj se povečuje tako število okužb, odpornih proti trenutno razpoložljivim antibiotikom, kot se množi pogostost razširjanja infekcij, ki so posledica vse hitrejših in v razdaljah vse obsežnejših potovalnih navad človeka.

Razvoj novih protimikrobnih sredstev žal zaostaja za potrebami, ki jih seveda zaostruje prav omenjeno naraščanje mikrobne neobčutljivosti. V letu 2007 je npr. ameriška Agencija za zdravila  FDA med 74 novimi zdravili odobrila le dva antibiotika in med 2.700 učinkovinami, ki so v razvoju, je le 50 antibiotikov.

Več o tem je mogoče prebrati tudi na strani Kalorama Information.

Kako se virus Ebola izogne imunski obrambi

Novica v ScienceDaily nam pove, da so morda raziskovalci Medicinske fakultete na Univerzi Pennsylvania odkrili enega od vzrokov, čemu je virus Ebola tako ubijalski in učinkovit. V modelni infekciji v celični kulturi so ugotovili, da virus onesposobi celično beljakovino z imenom tetherin, ki je običajno sposobna preprečiti razširjanje virusa od celice do celice. Na delu je podoben mehanizem ohromitve imunskega sistema, kot so ga ugotovili tudi pri virusu HIV.

Možnosti obvladovanja pandemije

Zdravstveni sistemi držav pripravljajo različne scenarije za obvladanje morebitne pandemije influence, predvsem ko imajo v mislih nevarnost razširjanja t. i. ptičje gripe, ki jo povzroča virus H5N1. Med prioritetnimi ukrepi je zagotavljanje ustreznih količin protivirusnih sredstev; tudi pri nas so bile npr. nabavljene večje količine zdravila Tamiflu. Krepijo pa se opozorila, da za zaščito ne bo dovolj le eno sredstvo, saj je potrebno računati na pojav rezistence in zato so se npr. v Veliki Britaniji odločili nabaviti večje zaloge še enega protivirusnega sredstva z imenom Relenza.