Morebiten vzrok Crohnove bolezni?

Skupina francoskih raziskovalcev je oblikovala tezo, da je morda razlog za pojav Crohnove bolezni pretiran imunski odziv, ki ga povezujejo z odsotnostjo bakterije Faecalibacterium prausnitzii v črevesu. Za to bakterijo so namreč ugotovili, da izloča učinkovine, ki zmanjšujejo vnetno reakcijo. Komentatorji so z zanimanjem sprejeli podmeno in se strinjajo, da bi ugotovitev lahko morda vodila v razvoj nadomestne terapije v obliki probiotične kulture omenjenega mikroorganizma.

Enciklopedija življenja

Zdaj v drugem letu obstoja, Enciklopedija življenja - "The Encyclopedia of Life" (EOL) že kaže svojo monumentalno podobo osrednjega informacijskega portala za predstavitev živega sveta, ki, naj poudarim, deluje v režimu odprtega dostopa. Pomemben del projekta prispeva tudi Knjižnica dediščine biotske različnosti - "The Biodiversity Heritage Library" (BHL), kjer pravkar skenirajo vso temeljno literaturo o biotski različnosti. Temeljit pregled in razpravo o celotnem projektu predstavlja članek Cathy Norton.  

Zakaj se znanstveniki ne igrajo Boga

V četrtkovi prilogi Dela (23. 10. 2008) Znanost objavlja Mišo Renko daljši sestavek z gornjim naslovom, ki ga bo prebral kogar zanimajo vprašanja o etiki in znanosti in vprašanja o razmerju med znanostjo in religijo. Članek je nedvomno inspiriran z nedavnim nastopom papeža Benedikta XVI na simpoziju o encikliki Fides et Ratio njegovega predhodnika papeža Janeza Pavla II. Papež je ob tej priliki bil precej kritičen do nekaterih znanstvenikov in njihove znanosti, "...kadar ta nima za cilj koristiti človeku, njegovi dobrobiti in napredku človeštva...". "...Lahek zaslužek ali še huje nadustost, da prevzame mesto stvarnika, občasno prevlada..." In dalje: "...znanost ni sposobna sama oblikovati etičnih načel; lahko jih
le sprejme in prizna kot potrebne, da z njimi preseže svoje (t.j. znanosti) morebitne patologije...". Kritične besede, ki so v svetu sprožile številne reakcije.    

Ob tem je seveda vsekakor vredno prebrati članek fizika prof. dr. Stevena Weinberga v reviji The New York Reviews of Books z naslovom Without God, ki ga Renko v dobršnem delu povzema. Weinbergov članek sicer ni odziv na papeževe besede, saj je nastal pred njegovim nastopom, vendar pa na zanimiv način dopolnjuje tako Renkov članek kot pojasnjuje morebitno ozadje za tako ostro papeževo svarilo.

Žal je URL povezava pri Renkovem članku slabo zapisana, zato naj link do omenjenega Weinbergerjevega članka ponovim >tukaj.

Kako obsežen je genski sklad?

V zadnji številki revije Astrobiology Magazine (European Edition) najdemo pod naslovom "Kako obsežen je genski sklad" (How Deep is the Gene Pool?) intervju s profesorjem Anthonyjem Pooleom, molekularnim biologom iz Univerze Stockholm na Švedskem. V njem dr. Poole predstavlja svoje razumevanje poteka in vpliva horizontalnega genskega prenosa na razvoj zgodnjega življenja.

Miller-Urey znova

Kdo ne pozna znanih eksperimentov Stanleyja Millerja in Harolda Ureyja iz Univerze Chicago, ki sta v petdesetih letih prejšnjega stoletja skušala dokazati zgodnji nastanek življenja na Zemlji? V teh preskusih sta Miller in Urey mešanico vode in plinov v sestavi kot sta menila, da naj bi predstavljali zgodnjo zemljino atmosfero, v retorti segrevala in v njej sprožala električno iskrenje, s katerim sta želela posnemati bliskanje v zgodnjem zemljinem ozračju. Dejansko jima je uspelo dokazati nastajanje aminokislin, seveda v obsegu, kot so to omogočale takratne analitske tehnike. Zdaj pa so ponovno pregledali zapuščino prof. Millerja, odkrili takratne vzorce in jih ponovno preiskali s sodobno analitiko, tudi vzorce, katerih rezultatov raziskovalca nikoli nista objavila. Nove ugotovitve ne le da potrjujejo takratne eksperimente, ampak jih celo krepijo, saj so lahko v enem od vzorcev odkrili tudi 22 različnih aminokislin. V videoklipu prof. J. Bada, Millerjev naslednik, pripoveduje zgodbo o odkritju skoraj pozabljenih vzorcev. 

Essentials of Glycobiology

Eno ključnih del v področju glikobiologije je nedvomno knjiga Essentials of Glycobiology, skupine avtorjev A. Varki, R. D. Cummings, J. D. Esko, H. H. Freeze, P. Stanley, C. R. Bertozzi, G. W. Hart in M. E. Etzler. To izjemno delo je zdaj na voljo v odprtem dostopu; zares izjemno darilo vsem, ki nimajo dostopa do papirne verzije.

Sicer pa na knjižni polici NLM/NCBI najdete še nekatere dragocene knjige iz biomedicinskega področja v odprtem dostopu. 

Knjige, ki naj bi jih prebral prihodnji predsednik ZDA

In ki so vredne, da jih prebere vsakdo.

Enkraten ekosistem

Kot poročajo D. Chivian in kolegi iz kalifornijskega Lawrence Berkeley National Laboratory v reviji Science (in poročilo povzema revija Nature) so globoko pod zemljo odkrili zelo poenostavljen ekosistem, ki ga sestavlja ena sama bakterija Candidatus Desulforudis audaxviator. Paličast organizem živi v rudniku zlata Mponeng blizu Johannesburga v Južni Afriki 2,8 kilometra pod površjem zemlje; je prilagojen na izrazito neprijazne okoljske pogoje, ki so brez kisika, pri temperaturi 60 ºC in pri vrednosti pH 9,3. Energijo si zagotavlja z redukcijo sulfata, z ogljikom pa se oskrbuje iz enostavnih organskih in neorganskih molekul.

Podaljševanje življenja

Raziskovalcem je uspelo za deset krat povečati dolžino življenja kvasovk, kot poroča N. Dessai v svojem blogu.

Preurejanje v bakterijskem genomu

Preurejanje genoma (tudi preureditev, prerazporeditev, angl. rearrangement) je značilen fenomen, natančneje preučevan pri evkariontskih organizmih. Današnja dostopnost genomskega zaporedja različnih sevov istovrstnih bakterij pa omogoča tudi pri njih preučevanje evolucije genomske strukture in preurejanja. Vpogled v DNA razpored naj bi osvetlil dinamiko in selekcijo populacij patogenih organizmov, kot o tem razpravljajo A. E. Darling in sod. v njihovem članku, ki je dostopen v PLoS.

Črtna koda življenja

Scientific American objavlja zanimiv članek "Bar Code of Life: DNA Tags Help Classify Animals". Uvodne besede:"Tadicionalne metode razvrščanja rastlin in živali zahtevajo veliko spretnosti in časa. Preiskava majhnega dela DNA je hitrejša in enostavnejša. Ta nova metoda se imenuje črtno kodiranje in je inspirirana s črtnimi kodami, ki jih poznamo iz trgovine. Avtorji predlagajo, da naj bi z delom mitohondrijske DNA lahko razlikovali živalske vrste. Predstavljajo si dan, ko bi se z ročnim skenerjem (podobnim GPS napravi) bilo mogoče povezati na podatkovno bazo črtnih kod vseh živalskih (rastlinskih) vrst in potem ko bi dodali drobcen del tkiva v skener, bi lahko takoj prepoznali žival ali rastlino."

Izvor HIVa pomaknjen v leta okoli 1900

Novinarka Mary Engel iz časnika Los Angeles Times piše danes: "Genetska analiza bioptičnega vzorca nedavno odkritega v DR Kongo, je napeljala raziskovalce do zaključka, da je virus, ki povzroča AIDS prisoten v človeški populaciji že več kot stoletje."

Na tako zgoden izvor virusa sklepajo na temelju hitrosti mutacij pri virusu HIV in ob primerjavi seva najdenega leta 1959 v kongoškem vzorcu s sodobnimi sevi so zamejili najzgodnejše pojave pri ljudeh v obdobje med leta 1884 in 1924, kot objavlja v tem tednu revija Nature.

Uh, je naporno...

Danes doživljam prvi dan kot upokojenec, predvsem si belim glavo s tem kako bom poslej urejal svoj vsakdan. Vsekakor upam, da bom lahko blogariji namenjal več časa. Če mi boste bralci kot komentatorji pomagali bo tale blog lahko še koristnejši.