MICROPOD blog

Pri iskanju novičk za svoj blog sem v peteklosti v glavnem črpal novice iz spletne strani Ameriškega mikrobiološkega društva (ASM), bodisi iz Schaechterjevega bloga ali pa iz rubrike Weekly NewsDigest oz. iz e-revije Microbe Magazine. Drug pomemben vir so mi zapisi v blogovski skupnosti ScienceBlogs ter nekateri osebni blogi o katerih bom ob priliki še obširneje spregovoril. Kar zanemaril pa sem nek drug zanimiv vir mikrobioloških vsebin, ki jih prinaša splet MICROPOD online. To je pravzaparv mikrobiološki spletni portal, ki vsebuje lasten blog, nabor novic in podcast. Organizatorja tega portala sta dve britanski društvi: Society for General Microbiology (SGM) in Society for Applied Microbiology (SfAM).

Kreacionizem kot predvolilna tema

Pa k sreči ne pri nas. In upajmo, da tudi ne v ZDA. Vendar kot piše prof. J. Eisen v svojem blogu, so pridni novinarji takoj po imenovanju republikanske kandidatke za podpredsednico, Sarah Palin, našli v medijih kar nekaj njenih izjav v katerih se kandidatka izreka za enakovredno obravnavo evolucijskega in kreacionističnega nauka. Še več, podpira vzporeden pouk kreacionizma v javnih šolah. To utegne postati še zanimivo!

Do(lgo)življenjska imunost

Presenetljive rezultate raziskave o imunski zaščiti ljudi, ki so preživeli znano "špansko gripo" leta 1918, objavlja prof. J. E. Crowe Jr. iz ameriške Univerze Vanderbilt. Preiskal je kri 32 še živih prič takratne pandemije, ki so bili rojeni leta 1915 ali prej. Pri vseh 32 je še bilo mogoče dokazati protitelesa proti sevu virusa influence iz leta 1918 in nekateri med devetdeset- in sto-letniki so protitelesa še vedno proizvajali.  

Mikrobna komunikacija nekoliko drugače

Pojem zaznavanja gostote ("quorum sensing") je danes uveljavljen za pojasnjevanje številnih pojavov v mikrobni patogenezi in ekologiji. Govorimo o mikrobni komunikaciji, ki temelji na sproščanju kemijskih signalov s strani bakterij in ko njihova koncentracija preseže določen prag, izrazijo lahko njihove istovrstne partnerke nove lastnosti, npr. da prično s proizvodnjo virulenčnih dejavnikov, da se sproži bioluminiscenca ali pa da se oblikujejo mikrobne prevleke, t. i. biofilmi, ki so tako značilni pri bakterijskem naseljevanju določenih okolij.

Zlasti v luči motenja procesov patogeneze se razumljivo pojavlja želja  po poseganju v ta pojav in v skupini prof. H. Blackwellove iz univerze Wisconsin-Madison načrtuje prav to. Iščejo kemijske spojine, ki bi ovirale proces mikrobne komunikacije ne bi pa ubijale bakterijskih celic. Na drugi strani pa bi seveda tudi obraten pristop, namreč najdba spojin, ki bi podprle proces komunikacije lahko bil zanimiv v podpori nekaterih bakterijskih lastnostih izkoristljivih v biotehnologiji.

Izvorne celice za nadomeščanje krvi

Te dni je v svetovnih medijih zakrožila odmevna novica, da je ameriški firmi Advanced Cell Technology uspela  diferenciacija embrionalnih izvornih celic v predniške krvne celice in nato v eritrocite. To seveda napoveduje pot v proizvodnjo sestavin krvi in v razrešitev težav pri zagotavljanju transfuzijske krvi, ki jo še vedno pridobivamo zgolj s krvodajalstvom. Treba pa je upoštevati, da realizacija zopet ne bo tako blizu, saj je vest posledica pomanjkanja sredstev s katerim se firma sooča in je bila najbrž posredovana medijem tudi da pridobijo nove vlagatelje v razvoj.

Virusi napadajo tudi viruse

Leta 2003 so raziskovalci dokončno identificirali ogromen virus, z desetkrat večjim genomom, kot ga imajo običajni virusi in ga je zaradi velikosti bilo mogoče opazovati tudi s svetlobnim mikroskopom. Dali so mu ime "mimivirus", je pa običajni prebivalec ameb, ki naseljujejo hladilne vodne stolpe. Zgodba se prav zanimivo nadaljuje letos, ko so prav tako v amebah iz nekega pariškega vodnega stolpa odkrili še večje virusne delce, te so poimenovali "mamaviruse", ki pa so vsebovali druge, zelo drobne virusne delčke, v konkretnem primeru so jim dali ime "Sputnik". Ker sumijo na parazitsko naravo najdenih znotrajvirusnih delcev, naj bi viruse tega tipa poslej označevali kot "virofage" pač po analogijo z bakteriofagi, s katerimi opisujemo viruse, ki napadajo bakterije. Sputnik virusi imajo zelo majhen genom, z vsega 21 geni, ki kodirajo proteine. Presenetljivo pa je, da je med njimi troje genov, ki so jih kot kaže ti virofagi "ukradli" gostiteljskemu mamavirusu. Vsekakor bodo potrditve te najdbe in nadaljnje raziskave lahko pomembno obogatile spoznanja o še vedno precej skrivnostni evoluciji virusov.

Antraks tudi v naravnem okolju

Prav v času, ko časopise polnijo poročila in ugibanja o bioterorističnih napadih s povzročiteljem antraksa v letu 2001, se v ZDA dogaja še ena zgodba o antraksu. Tokrat gre za izbruh antraksa v čredi bizonov, ki jih goji Ted Turner na eni od svojih farm. Stroka zagotavlja, da gre za nepodtaknjen izbruh antraksa, saj je znano, da na določenih področjih, ki so znani kot "distrikti antraksa", posebni vremenski in okoljski pogoji lahko sprožijo izbruh te bolezni. Bakterije Bacillus anthracis v obliki spor lahko namreč v tleh preživijo leta, celo desetletja, živali pa se okužijo z okuženo krmo npr. na paši ali z vodo za napajanje.

Ted Turner je poleg tega da je znan kot lastnik svetovne medijske hiše CNN in filantrop tudi lastnik 15 farm v različnih predelih ZDA. Na 14 od teh farm goji tudi bizone, po oceni okoli 45.000 živali. Z njihovim mesom okrbujejo znane Turnerjeve Montana Grill restavracije. Za antraksom naj bi v tokratni epizodi poginilo 175 bizonov na Turnerjevi farmi blizu Bozemana v Montani, poročajo pa, da so enzootijo obvladali in da se stanje umirja.

Uveljavitev mikrobne forenzike

Domnevno odkritje ozadja pisemskih napadov s povzročitelji antraksa v septembru in oktobru 2001 v ZDA, ki se razpleta po smrti mikrobiologa iz ameriških vojaških laboratorijev konec julija letos in po objavi dokumentov Ministrstva za pravdo (DOJ) v tem tednu, še naprej razburja ameriško pa tudi svetovno javnost.

Preiskovalci FBI naj bi pomemben del dokazov pridobili z analitiko, ki jo zagotavlja novo področje t. i. mikrobne forenzike. Z natančno določitvijo genskega zaporedja je namreč mogoče ugotoviti tudi drobne spremembe v genomu, ki nato služijo kot kriterij sledenja. Po tej poti so v obravnavanem primeru ugotovili štiri markerje v genomu Bacillus anthracis, s katerimi so nedvoumno lahko dokazali, da je bakterije iz okuženih pisem mogoče povezati z znano bakterijsko kulturo iz laboratorijev USAMRIIDa v Fort Detricku.

Da pa zadeve seveda tudi ti podatki ne pojasnjujejo v celoti in da je seveda tudi na svojstven način politizirana, nam dobro predstavijo zapisi novinarja Salon-a G. Greenwalda.

Brusnice proti infekcijam sečil

Študija v reviji Colloids and Surfaces B: Biointerfaces pojasnjuje učinkovitost brusnic pri preprečevanju urinarnih infekcij. Sok brusnic naj bi preprečeval pritrjevanje bakterij s pomočjo celičnih izrastkov (t. i. fimbrij) na epitel sečnih organov, kar je pogoj za pričetek infekcije.  

Ali se napad z antraksom iz leta 2001 razpleta?

Kot danes poročajo svetovni mediji (The NYT, BBC News) je storil samomor Bruce E. Ivins, mikrobiolog zaposlen v USAMRIID (U.S. Army Medical Research Institute of Infectious Diseases) laboratorijih v Fort Detricku v ameriški zvezni državi Maryland. Ivins je bil znan kot vrhunski strokovnjak za raziskave antraksa in je pomembno sodeloval v razvoju vakcin proti Bacillus anthracis (B.a.), povzročitelju antraksa. Po poročilih medijev naj bi Ivinsu grozil sodni pregon zaradi suma, da je bil v ozadju bioteroristične napada iz jeseni leta 2001, kmalu po terorističnem napadu na WTC v New Yorku, ko je neznanec razposlal na več naslovov pisemske ovojnice s sporami B. a., zaradi česar je zbolelo več kot 20 ljudi in pet jih je tudi umrlo.

Več kvalitetnih informacij o omenjenem napadu najdemo v članku objavljenem leta 2006  v reviji Applied and Environmental Microbiology, avtorja D. J. Beecherja iz laboratorijev agencije FBI.