Nanotehnološki virusi

Biološke molekule in strukture vedno znova inspirirajo in ponujajo rešitve nanotehnologiji. Virusni ovoji, kapside, bi npr. lahko predstavljali drobne posode za različne namene, kot predlagajo izraelski raziskovalci. Posebno odliko v proizvodnji jim daje njihova samosestavljiva narava. In te posodice bi lahko polnili bodisi z zdravili za dostavo k ciljnim organom v telesu, z nadomestnimi geni na mestih njihove okvare ali odsotnosti, kar izkoriščajo v genski terapiji ali pa kot drobcene kemijske reakcijske posode za pripravo molekularnih računalniških delov.

Potresi dobri za mikroorganizme

Mikrobne celice odkrivajo tudi globoko v tleh, več kilometrov globoko. Tam je mikrobom na voljo skromna ponudba energije, saj sta odsotni tako svetloba in organska snov kot energetska vira. Na voljo je  lahko npr. vodik, raztopljen v globinski vodi. In raziskovalci univerze Stanford predpostavljajo, kot lahko preberemo v NewScientistu, da bi seizmična aktivnost lahko prispevala k ponudbi bistvenih hranil v velikih globinah tektonskih plošč. In morda, predpostavka se nadaljuje, bi lahko taki dogodki tudi ohranjali življenje npr. na Marsu.

Slikovni periodni sistem elementov

Tokrat si oglejte periodni sistem elementov v nekoliko drugačni obliki: z obilno slikovno podporo. Sicer imamo pa tudi na slovenskem spletovju zelo dober periodni sistem, ki je nastal v okviru Svarogovih projektov, v avtorstvu Vanje Bogadija in sod.

Ne "umetno" ampak "sintetično" življenje

V petkovi Reutersovi novici povzemajo objavo Venterjeve raziskovalne skupine v reviji Science o konstrukciji bakterijskega genoma s kemijsko sintezo delov DNA. O njihovih namerah je pred časom na svojem blogu že poročal tudi dr. Dolinar in verjamem, da bo komentiral tudi sedanji korak. Pomenljivo pri tej raziskavi je, kako se je vodja projekta Hamilton Smith eksplicitno ogradil od poimenovanja dogodka, da gre za ustvarjanje umetnega življenja ("artificial life"), kot je novica zašla v medije, ampak želi uporabljati pojem sintetičnega življenja ("synthetic  life").

Elio Schaechter nam je na svojem blogu v prevodu posredoval zelo berljiv prispevek blogerja Miguela Vicentea na to temo.   

Butanol kot biogorivo

Velika popularnost etanola kot biogoriva k sreči ni zavrla iskanja drugih energentov, ki bi jih bilo mogoče proizvajati po biološki poti. Dober kandidat je npr. butanol, najprej zato ker je "energetsko gostejši", torej na enoto volumna vsebuje več energije, ob tem pa tudi po tem, da se za razliko od etanola ne meša z vodo.

V dosedanji proizvodnji je najbolj uveljavljena fermentacija s Clostridium acetobutylicum, ki je naraven proizvajalec 1-butanola. Ker pa so klostridiji precej zahtevni tako v rasti, kot v genetskem spreminjanju, iščejo raziskovalci tudi druge poti. Ena od njih je predstavljena v delu skupine iz UCSL, kjer so se odločili za gensko spreminjanje bakterije Escherichia coli, ki po naravni poti ne proizvaja butanola, zato so jo na inovativen način opremili z dodatnim naborom ustreznih genov.

Sifilis je prišel in Novega sveta?

V zgodovinskih virih smo pogosto lahko prebrali, da so sifilis zanesli v Evropo Kolumbovi pomorščaki. Od tod tudi eno od sinonimnih poimenovanj sifilisa kot "španske bolezni". Zdaj to teorijo izvora bolezni v 16. stoletju krepijo tudi genetske študije različnih sevov bakterije Treponema pallidum o čemer lahko preberemo tudi v zapisih v NewScientistu in National Geographic.

V tej zvezi se je zanimivo ozreti po različnih imenih tega obolenja v različnih deželah, kot to opisuje Wikipedija: Italijani in Nemci jo imenujejo "francoska bolezen", Francozi "italijanska b.", Nizozemci (kot omenjeno) "španska b.", Rusi kot "poljska b.", Tahitijci "britanska b.", Turki pa "krščanska bolezen" ali "Franck Disease". Ljudje so pač vedno skušali pripisati izvor vnosu iz soseske, bodisi z vojskami ali mornarji.

Hvala študentu Arnetu Bratkiču, ki me je opozoril na to novico. 

Še o energiji iz odpadkov

Energetska stiska, predvsem pa dražitev energentov povečujeta interes za iskanje novih virov. Veliko je poti k temu cilju, le gospodarnost je omejujoč dejavnik. Intenzivnost raziskav v angažiranje mikrobnih procesov za ta cilj se močno povečuje. O takem prispevku poroča tudi sestavek o izkoriščanju odpadne organske snovi v t. i. mikrobnih gorivnih celicah.

Norovirusi na pohodu

Britanska služba zdravstvenega nadzora (HPA) opozarja, da so se v letošnji zimi infekcije s skupino t. i. norovirusov v Angliji in Walesu podvojile glede na lansko leto. Norovirusi so najpogostejši vzrok infektivnih gastroenteritisov v Veliki Britaniji, saj predvidevajo, da je letos v tem območju bilo že tri milijone obolelih, ki jih zadene predvsem krajše obdobje slabosti z bruhanjem. Zdravniki priporočajo, da ostane pacient v akutni fazi dan ali dva raje doma, s tem se namreč tudi zmanjšuje možnost razširjanja infekta, drug pomemben dejavnik preventive pa je seveda osebna higiena. 

Brusnice in zdravje

Že naše babice so prisegale na zdravilni učinek brusnic. Zdaj, kot kaže, to potrjujejo raziskave o vplivu sestavin brusnic na povzročitelje infekcij, tako na viruse kot na bakterije. Zanimiva vzporedna, a nepojasnjena je ugotovitev, da so ti vplivi izraziti predvsem pri ženskah. Priporočilo ostaja, spijte dva kozarca brusničnega soka dnevno in nič ne bo škodovalo, če to storijo tudi moški... 

Googlova pomoč v epidemiologiji

Za spremljanje prenosa infekcij v skupnostih, še posebej ko gre za problematiko hospitalnih infekcij z večkratno na antibiotike odpornimi bakterijami naj bi uporabili izkušnje in orodja, ki so se uveljavila v spletnih iskalnih orodjih. Googlov PageRank algoritem, ki z ugotavljanjem stikov v velikem številu elementov pojasnjuje njihovo povezanost in težo posameznega elementa, naj bi pomagal pri pojasnjevanju poti razširjanja infekcij v bolnišničnem okolju.

Knjiga o evoluciji v OD

Za knjige v izdaji ameriške založbe The National Academies Press (NAP) najbrž že vemo, da so v odprtem dostopu pri čemer velja poudariti, da je njihova virtualna oblika zelo prijazno urejena za spletnega bralca. In pri njih je zdaj izšla knjiga Science, Evolution, and Creationism v avtorstvu nabora vrhunskih strokovnjakov in zato ni čudno, da jo spremljajo izvrstne ocene.

Okužbe v letalih

Dogodek z bolno potnico, nosilko posebno nevarnega, proti antibiotikom odpornega seva Mycobacterium tuberculosis, ki je v decembru lanskega leta v ZDA sprožila akcijo iskanja morebitnih okuženih sopotnikov, je ponovno okrepila razpravo o preprečevanju podobnih težav. Istočasno je to vrnilo v javno diskusijo posebno ogroženost letalskih potnikov o kateri pogosto ugibamo.

Seveda ni mogoče dovolj poudariti poostrene osebne higiene kot posebno pomembnega preventivnega dejavnika, saj dolgotrajnost potovanja, gosta poseljenost, prehranjevanje na krovu ob nekaterih drugih kočljivih posebnostih letala kot bivalnega prostora (npr. prezračevalni sistem) vsekakor rizičnost bivanja v njem močno povečuje.

Leto 2007 v biotehnologiji

Prehod v novo leto običajno izkoristimo tudi za napovedi in retrospektive. Časnik Technology Review, ki ga izdaja MIT, je pregledal pomembne raziskave preteklega leta v biotehnologiji. V ospredje postavlja osebno genomiko, ki je z objavo genomov dveh uglednih raziskovalcev, Jamesa Watsona, soodkritelja strukture DNA in Craiga Venterja, nosilca privatnega dela projekta humanega genoma tudi okrepila ugibanje, kdaj bo analiza genoma dosegla za slehernika dosegljivo ceno, ki je ta trenutek še pri 350.000 dolarjih.  Dva pomembna projekta z začetkom v letu 2007 se intenzivneje posvečata mikrobnim združbam z metagenomskim pristopom, to je z analizo celotnega genetskega nabora vseh v izbranem ekosistemu prisotnih mikroorganizmov. Aktualna cilja sta: prebavila termitov, kar naj bi pripomoglo tudi k iskanju učinkovite poti proizvodnje etanola iz celuloze in določitev humanega mikrobioma, kar naj bi predvsem pomagalo k boljšemu zdravju človeka. Raziskavam izvornih celic je kot luč na koncu tunela pomenila nedavno objavljena metoda reprogramiranja odraslih celic, ki bo ob nadaljnjih raziskavah morda poslej omogočila opustitev pridobivanje embrionalnih izvornih celic iz embrijev ali jajčec. Nevromedicina bo s preusmeritvijo interesa za globoko možgansko stimulacijo k pacientom s hudimi možganskimi poškodbami, ki se npr. v povečanem številu pojavljajo v vojaških operacijah, morda lahko pripomogla k njihovi učinkoviti rehabilitaciji. In še to: človek je genetsko bolj raznolik, kot je veljalo doslej; raziskave z uporabo mikromrež kažejo, da so številne oblike genetskega polimorfizma specifično povezane z genetsko pogojenimi boleznimi kot so sladkorna bolezen, Crohnova bolezen in srčna obolenja.

Dobri nameni ob Novem letu

Avtorja tega reka žal ne vem, vsekakor pa mu pritrjujem:“Ljudje so zelo zaskrbljeni, koliko pojedo med Božičem in Novim letom, resnično skrbeti pa bi jih moralo, kaj bodo pojedli med Novim letom in Božičem.”