Študij v tujini

Vsem, ki vas zanima študij v tujini velja >tole obvestilo

"Živa kamera"

Dr. Matjaž Barborič, sicer naše gore mikrobiološki list, ki zdaj čast slovenske šole uspešno brani na kalifornijski Univerzi v San Franciscu (UCSF) v laboratorijih prof. dr. Matije Peterlina, me je opozoril na zanimivo sporočilo, ki prihaja iz Voightovih laboratorijev  na UCSF.

Tam so razvili nenavadno obliko fotografskega materiala. Za ta nenavaden »film« so pripravili tanko plast bakterij Escherichia coli, ki vzbujene s svetlobo spremenijo na svetlobo občutljivo sestavino v gojišču. Sicer je potrebno precej zamudno izpostavljanje svetlobi (do 4 ure), doseči pa je mogoče zelo spoštljivo ločljivost 15 megapikslov na kvadratni centimeter.  Nedvomno gre za zanimivo napoved prihodnje uporabe v biosenzorski tehnologiji. Rekli boste,  kako pa je mogoče s svetlobo aktivirati bakterije, za katere vemo, da se naravno ne odzivajo na svetlobo. Seveda je v poskusu bil uporabljen poseben, gensko spremenjen sev E. coli, v katerega so vnesli gene iz fotosinteznih modrozelenih alg. Svetloba sproži kaskado vzbujenih genov; prvi gen kodira protein občutljiv za rdečo barvo. Ta protein nato »ugasne« ekspresijo drugega gena, kar pa izzove spremembo v gojišče dodanega indikatorja v črno barvo – dobimo sicer monokromno sliko. Kogar zanima poskus lahko »posneto sliko« najde na strani New Scientista, tisti, ki imate dostop do revije Nature pa lahko o tem preberete v njeni zadnji številki.  

Gensko spremenjeni organizmi

Nekateri se boste morda še spomnili razburjenja, ki ga je leta 1999 v Veliki Britaniji povzročil škotski prehranski biokemik dr. Arpad Pusztai, ko je na TV spregovoril o svojih eksperimentih z gensko spremenjenim (GS) krompirjem, ki naj bi pokazal pri poskusnih miših toksično delovanje. Današnji status raziskav v segmentu GS organizmov in tudi prikaz tržnega stanja je zbran v posebni bibliografiji revije New Scientist. Izčrpno spletno stran o rastlinski transgenezi najdete na strani Transgenic Crops. Tudi v blogih najdemo obravnavo GS organizmov: GM Africa Blog, Friends of the earth international's gmo blog, Sustainable Table Blog, Greenpeace Weblog, Forest Conservation Blog.

Magnetosomi in citoskelet

V zadnjem času se kopičijo podatki o pomenu citoskeletnih struktur tudi v prokariontskih celicah, o čemer je bilo doslej zanemarljivo malo podatkov. Pomembne nove podatke o tem prinašajo raziskave na inštitutu za morsko mikrobiologijo Max Planck v nemškem Bremnu in sicer o lokaciji t. i. magnetosomov - specifičnih vključkov železa s katerimi se nekatere bakterije lahko orientirajo v magnetnem polju. Magnetotaktične bakterije, kot jim pravimo, se lahko tako gibajo v odvisnosti od zemeljskega magnetnega polja, doslej pa ni bilo jasno, kako se magnetni mešički razporejajo v celici v značilni linijski razvrstitvi. To naj bi zdaj pojasnila najdena nitasta citoskeletna struktura vzdolž katere se razporejajo biomineralizirani, v vezikle ujeti kristali magnetita.

Nature Genetics weblog

Založniška hiša Nature nadaljuje svojo tradicijo posodabljanja svojega stika z bralci. Temu je namenjen tudi novi blog Free Association, ki naj bi podprl revijo Nature Genetics, predvsem pa naj bi olajšal stik avtorjev in bralcev z uredništvom revije.    

Wikiomics

Nova spletna aplikacija Wikiomics obeta, da bo koristila vsem, ki bi se radi seznanjali z dogajanjem v vse aktualnejšem področju bioinformatike. Temelji na uporabi orodja wiki, če še nekaj veste kaj je wiki pa boste tudi to lahko prebrali v uvodu tega novega spleta.  

Rekorderji v majhnosti

Bakterije iz skupine Pelagibacter so po prepričanju nekaterih najštevilčnejše bakterije sveta. Prvič je na njihovo prisotnost v devetdesetih letih opozorila najdba značilnih ribosomalnih RNK genov v vzorcih vode v Sargaškem morju; začasno so jih poimenovali kot SAR11. Izolacija teh bakterij je uspela v letu 2002 in izkazalo se je, da so pomembna sestavina morskega bakterioplanktona, da so med najmanjšimi znanimi bakterijskimi celicami (premer celice med 0.12 in 0.20 µm) z verjetno tudi enim najmanjših genetskih naborov. Genom prvega izolata naj bi imel vsega 1,354 genov. Izolat je razvrščen v razred alfa proteobakterij, red Rickettsiales in rod Pelagibacter  kot kandidatna vrsta Pelagibacter ubique. Te bakterije so sicer fotosintezni organizmi, svetlobe pa ne izkoriščajo s pomočjo klorofila ampak uporabljajo retinal, ki ga najdemo pri živalih in tudi pri človeku v očeh za zaznavanje svetlobe.

British Council na BF

Cilj včerajšnje predstavitve dveh britanskih univerz: Univerze Essex in Univerze Wolverhampton v Biološkem središču UL, ki naj bi seznanil naš prostor z njihovimi okolijskimi in biotehnološkimi študijskimi programi, je bil brez dvoma dosežen. Najbrž so tako lahko zlasti presodili pri prireditelju, slovenskem British Councilu, saj je na prireditev, čeprav je bil petek, prišlo kar precej študentov. Žal pa se je izkazalo, da učitelji naše fakultete za dogodek skoraj niso vedeli. Pa bi morda prav zaradi zanimive okrogle mize v nadaljevanju, ko so štiri slovenske bivše študentke podiplomskih študijev, ki so jih obiskovale v Veliki Britaniji, povedale veliko tega, kar razkriva uspešnost anglosaškega študijskega sistema v svetu in bi bilo koristno tudi za naše učitelje. Ne glede na to, da je bilo v pogovoru sicer ves čas čutiti rahel promocijski nadih, je vendarle pričevanje o izraziti skrbi britanskih organizatorjev študijev za študenta pustilo močan vtis.

Vsekakor velja pohvaliti živahno prisotnost British Councila pri nas, na njihovem spletu boste ob koristnih povezavah do obsežne informacijske baze o študiju v Veliki Britaniji našli tudi tekoča obvestila (nanje se lahko tudi naročite in jih boste prejemali na elektronski naslov) o njihovih drugih aktualnih prireditvah v Sloveniji – v novembru jih bo vsaj še pet.

Prioni v mlečni žlezi

Kot povzema avstrijski spletni forum Science ORF.at članek v Nature medicine, so švicarski in italijanski raziskovalci dokazali prione, povzročitelje praskavca (angl. Scrapie), v mlečni žlezi ovac, ki so istočasno obolele tudi za mastitisom, vnetjem mlečne žleze. To seveda opravičuje sum, da so morda prioni bili prisotni tudi v mleku, kjer pa jih doslej niso uspeli dokazati. Najdba bo seveda na eni strani sprožila intenzivno nadaljevanje raziskav o poteh izločanja prionov iz telesa, na drugi strani pa bo povečala zaskrbljenost med ljudmi saj gre za povzročitelje obolenj iz skupine, kamor uvrščamo tudi povzročitelje obolenja BSE pri govedu in zaradi katerih naj bi se pri ljudeh po okužbi z govejim mesom razvila t. i. variantna Creutzfeldt-Jakobovo bolezen (vCJD). Več o prionih lahko preberete ->tukaj, ->tukaj, ->tukaj, ->tukaj in ->tukaj.

Iskalec iSpecies

Na spletu smo »biološko obremenjeni« morda dočakali naslednje zelo koristno, rekel bi kar izjemno orodje za zbiranje aktualnih informacij. Zlasti bo všeč vsem, ki so kakorkoli povezani s sistematično biologijo. Profesor Rod Page, iz DEEB, IBLS na Univerzi v Glasgowu (mimogrede, tudi urednik revije Systematic Biology) je oblikoval posebno iskalno orodje iSpecies, ki naj bi izpolnilo idejo E.O.Wilsona o posebni spletni strani za vsako biološko vrsto. Mikrobiologi: preprosto prikličite vstopno stran iSpecies in vpišite v okence Escherichia coli – presenečeni boste! Če želite prebrati tudi prve odmeve na novo pridobitev lahko pokukate na spletni forum TAXACOM, za sprotno spremljanje dogajanja okoli novega iskalca pa priporočljivo slediti namenskemu blogu iSpecies. Tam boste našli tudi povezave do prvih komentarjev drugih blogarjev.

Ebola

Ebola velja za eno najbolj strašljivih bolezni, tako zaradi poteka in izjemno velike smrtnosti, ki praviloma presega 80%. Nekatere že znane informacije pa tudi nekaj o novih raziskavah te bolezni najdete na spletni strani, ki jo ponuja PLoS Biology.

Še ena na temo ptičje gripe

Kolega študent me je opozoril na slovenski povzetek članka dr. L. Horowitza na temo ptičje gripe, ki naj bi krožil po slovenskem medmrežju. Slovenski tekst, kot mi ga je posredoval študent lahko najdete tudi >tukaj, vendar svetujem, da raje preberete originalni angleški prispevek, ne nazadnje ker je izčrpnejši. Vsekakor pa priporočam tudi, da istočasno na spletu poiščete kakšno informacijo o dr. Leonardu Horowitzu, avtorju članka in v ZDA zelo znanem kritiku globalizacijskih in hegemonističnih pojavov v ameriški družbi in državi, predvsem takih, ki zadevajo javno zdravstvo. Šele, ko boste prebrali nekaj mnenj avtorja tega članka in nasprotujočih mnenj njegovih kritikov, si boste postopoma lahko ustvarili lastno sliko... Ne dvomim, da boste ustrezno kritični do vsega, predvsem do podatkov, ki so pogosto predpostavke, nedokazane trditve in izzivalni ter zanimivi miselni konstrukti. Slej ko prej se boste najbrž znašli na stališču, da je dejanskost nekje vmes, težko določljiva in obremenjena z različnostjo interesov vseh strani.