Zanimiva okrogla miza

Posredujem del emaila iz Slovenske kinoteke:

slovenska kinoteka
dvorana silvana furlana
miklošičeva 28
ljubljana

četrtek, 5. aprila 2012

17:00 okrogla miza, sodelujejo:
- dr. Katarina Keber, socialna zgodovinarka medicine, izvedenka za epidemije kolere v naših krajih (Zgodovinski inštitut Milka Kosa pri SAZU)
- mag. Marjana Kos, arhivska svetovalka s področja kulture, izvedenka za epidemije črnih koz v naših krajih (Zgodovinski arhiv Ljubljana)
- prim. doc. dr. Alenka Kraigher, dr. med., izvedenka za epidemiologijo, predstojnica Centra za nalezljive bolezni in okoljska tveganja (Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije)
- doc. dr. Miroslav Petrovec, dr med., specialist klinične mikrobiologije (vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani)
- Dušan Rebolj, filmski publicist, izvedenec za kinematografijo z okužbo, filme o okužbah
- Miha Zadnikar, moderator okrogle mize

18:45 film Variola vera
Goran Marković, Jugoslavija 1981, 35mm, 1.66, barvni, 110', brez prevoda
Jugoslovan na poti po Vzhodu od revnega trgovca na bazarju kupi piščal, ki je okužena s smrtonosnim virusom črnih koz. Ob pristanku na letališču v Beogradu se zgrudi in prepeljejo ga v bolnišnico, kjer zdravniki zaman poskušajo postaviti diagnozo. Medtem se virus razširi na druge bolnike in bolnišnično osebje. Okuženi po nekaj urah začnejo umirati in v stavbi zavlada silen preplah. Razglašeno je stanje karantene in na pomoč prihitijo izvedenci Svetovne zdravstvene organizacije. V žanr srhljivke ovita alegorija razpadajočega režima, posneta po resnični epidemiji črnih koz, ki je leta 1972 izbruhnila v Beogradu. Nagrada za najboljši scenarij in režijo na festivalu v Valenciji.

Nepričakovane nevarnosti naftnega izlitja

Iz ameriških laboratorijev prihajajo vznemirljive novice. Raziskovalci Univerze Auburn so pri preiskavi katranskih kep, ki jih naplavlja na obale mehiškega zaliva po katastrofalnem izlitju nafte na ploščadi Deepwater Horizon v letu 2010, našli tudi nevarne mikroorganizme. V njih kar mrgoli tudi patogenih bakterij, kot je npr. Vibrio vulnificus, znan kot povzročitelj zastrupljanja z ostrigami. V kepah so dokazali tudi do 100 kratno koncentracijo teh bakterij kot v okoliški morski vodi in desetkratno koncentracijo, kot na pesku, kjer so jih našli.

Metagenomika v kontroli voda

Raziskovalci laboratorijev javnega zdravstva v kanadski provinci British Columbia razvijajo novo analitiko za preverjanje neoporečnosti vodnih virov. Današnjo metodo dostave vodnih vzorcev v osrednje laboratorije, kjer se opravi eno ali dvodnevno gojenje in prepoznava mikroorganizmov, naj bi nadomestilo testiranje na samem mestu odvzema vzorca z metodami, ki bodo temeljile na metagenomiki, torej z ugotavljanjem genetske sledi mikroorganizmov v aktualnem vodnem vzorcu. 

Biology Questions

Ste izpraševalec na temo bioloških ved in pripravljate vprašalnik? Ste študent pred izpitom za enega od predmetov: biokemija, celična biologija, mikrobiologija, zoologija, fiziologija, embriologija, botanika, genetika, evolucija, ekologija in o boleznih, pa bi radi preverili svoje znanje? Spletna stran Biology Questions ponuja 1800 vprašanj in odgovorov.

FDA omejuje uporabo nekaterih antibiotikov

Zaradi zaščite učinkovitosti antibiotikov v humani medicinski rabi se je ameriška Food and Drug Administration (FDA) odločila, da bo s prepovedjo omejila nekatere oblike rabe cefalosporinov v živinorejski  proizvodnji.

Novo biogorivo

Naraščajoče cene fosilnih goriv in in opozorila o končnosti njihovih zalog silijo v iskanje novih energentov. Energetski nosilci iz bioloških virov so pomemben cilj iskanja v R&R energetskih laboratorijih. Blog Pharmaceutical microbiology poroča o raziskavah v ameriškem Joint BioEnergy Institute (JBEI), ki najavljajo zanimiv energent, metil keton; proizvajajo ga z gensko spremenjenimi bakterijami Escherichia coli. Goriva na tej osnovi bi naj imela zelo veliko sposobnost zgorevanja, ki ga merimo s cetanskim številom (za merjenje učinkovitosti dizelskih goriv).

Vodnik po mikrobnem svetu

Najbrž vsi poznamo različne vodnike po rastlinskem ali živalskem svetu. To so priročniki, ki strokovni in laični javnosti omogočajo npr. sprehode v naravi in prepoznavo živega svet v različnih okoljih. Zdaj pa razmišlja evolucijski biolog prof. Jonathan A. Eisen iz Univerze v Kaliforniji (Genome Center v Davisu), da bi nekaj podobnega, najbrž pa ne v papirnem mediju, pripravili tudi za mikrobe. O tem govori Eisen v intervjuju za revijo Wired, na njegovem blogu pa najdete tudi predavanje, ki ga je nedavno imel na konferenci AAAS.  

Morski hidrotermalni mikrobiomi

Za ugasle podmorske hidrotermalne izvire je veljalo, da so mikrobno revni oz. so povsem mikrobno nenaseljeni za razliko od aktivnih izvirov (“black smokers” – črni dimniki) z bogato mikrobno združbo udeleženo v presnovi žvepla in metana in torej s pomembno biogeokemijsko funkcijo. Novejše genomske raziskave mikrobioma ugaslih izvirov vendarle kažejo, sicer skromno, mikrobno prisotnost, a s spremenjeno združbo, ki je posledica mikrobne sukcesije. V njej prevladujejo mikrobne skupine alfa-, beta-, delta- in gamaproteobakterij ter predstavnikov debla Bacteroidetes, so pa skoraj brez epsilonproteobakterij, značilnih za aktivne izvire. 

Virologija 101

Prof. Vincent Racaniello iz univerze Columbia je na svojem virološkem blogu pripravil spletni tečaj Virology 101, kamor je vključil povezave do predavanj iz preteklih let, kot tudi do podkastov in tematskih viroloških vsebin kot je npr. blok predavanj Influenza 101 ter praktikum kot je Toolbox. Res enkratna učna izkušnja.   

Žalujem…

Danes smo na zadnji poti pospremili tragično preminulega mikrobiologa dr. Tomaža Koprivnjaka.

Stroški razvoja zdravil

V zadnji tednih, tudi v zvezi s protesti proti sporazumu ACTA in ob razpravah o avtorskih oz. patentnih pravicah, je bilo v javnosti pogosto slišati kritike proti neusmiljeno visokim cenam in profitom, ki jih dosegajo farmacevtske firme po svetu. Brez ambicije, da bi jih zagovarjal pa bi vendarle priporočil v branje članek v reviji Forbes o stroških razvoja novih zdravil, ki dosežejo tržišče. Novinarji revije so obdelali podatke za 12 večjih svetovnih proizvajalcev (ki so predvsem izdelovalci t.i. bioloških zdravil) v zadnjih 14 letih in ugotavljajo, da segajo ocene stroškov razvoja posameznega zdravil od štirih do skoraj dvanajst milijard US$. Do teh presenetljivih številk, ki močno odstopajo od tistih, ki smo jih doslej lahko prebirali v medijih, pridemo seveda če prištejemo tudi stroški neuspešnega razvoja, saj velja groba ocena da od desetih zdravil, ki jih sprejmejo v testiranje, doseže trg le eno.

Mikrobiom Zemlje

Na nedavnem letnem srečanju Ameriškega združenja za napredek znanosti (American Association for the Advancement of Science – AAAS) je bil opazen del obravnave namenjen preučevanju zemeljskega mikrobioma, kot lahko preberemo v blogu Cosmic Log v zapisu Scientists map the world’s microbes izpod peresa Alana Boyla. Zlasti so markantni nekateri številčni podatki o mikrobni biomasi našega okolja.

Razprave o ptičji gripi še burijo duha

Nabor živahnih razprav, ki jih je sprožilo dogajanje okoli poskusov z manipuliranim virusom ptičje gripe H5N1, ki sem jih nedavno omenil >tukaj  in ki jih je v dveh odličnih zapisih v blogu prestavil kolega dr. Dolinar ( >1  in >2  ) in o katerih je govorila tudi kolegica dr. Avšič-Županc na Valu 202 , so nedavno »obogatile« razprave vidnih svetovnih virologov o tem, kako nevaren je pravzaprav virus H5N1. Pregledu tega dogajanja se je poglobljeno posvetila znanstvena novinarka Helen Branswell v zadnji številki revije Scientific American. Ta drugi “šopek” vprašanj zadeva namreč patogenost oz. virulenco samega virusa. Potem, ko v večini razprav najdemo podatek, da gre za virus, ki se sicer ne prenaša s kapljičnim prenosom in torej ta viroza ni posebno nalezljiva, je virus močno patogen, saj so avtorji navajali smrtnost okuženih, ki dosega skoraj 60%. In v to številko so se obregnili nekateri ugledni virologi s trditvijo, da pravzaprav ne gre za presojo virulence seva, ampak za nedorečenost zdravstvene statistike. Ni namreč nedvoumnih podatkov, kolikšen je dejanski obseg prenosa virusa na ljudi brez izraženega izbruha bolezni. Nekaj študij o preverjanju serološke slike med prebivalstvom, ki je verjetno prišlo v stik z virusom H5N1, ni zelo prepričljivih zaradi majhnega števila zajetih podatkov, kaže pa vendarle, da sicer v omejenem številu serološko pozitivno reagirajo tudi ljudje, ki niso gripozno zboleli. Virologa Palese in Racaniello, predvsem s ciljem zagovora sprostitve člankov Yoshihire Kawaoke in Rona Fouchiera, pravita, da je mogoče predpostaviti, da so podatki o fatalnosti virusa pretirani tudi za desetiško stopnjo. Pritegniti je mogoče razmisleku, da je presoja o virulenci na osnovi izračuna iz primerov, ki so zaradi resnosti obolenja hospitalizirani in je pri njih mogoče nedvoumno določiti tip virusa in primerov, ki nato zaradi obolenja umro, res neustrezna. Seveda pa si nihče ne upa izreči dokončne ocene o dejanski patogenosti tega virusa. Previdnost je razumljiva, tudi ker nekateri nedavni članki vendarle govorijo o relativno dramatični in specifični pojavnosti patoanatomskih sprememb v pljučih pri virusni okužbi s H5N1.

“Okužba z aflatoksini”…?; …nikakor!

V zadnjem času (razumljivo: zaradi aktualnega dogajanja) je v medijih pogosto zaslediti rabo “okužba z aflatoksini”. Na to nepravilno rabo me opozarjajo tudi bralci.

Beseda “okužba” (manj pogost:"okužitev" "okuženje") ali s tujko "infekcija" je vdor in poselitev gostitelja s patogenimi organizmi. Tako  je pojem obdelan tudi v Mikrobiološkem slovarju. Medtem pa bi za prisotnost toksinov, v konkretnem primeru aflatoksinov bila edina pravilna raba "onesnaženje z aflatoksini" ali "prisotnost aflatoksinov", "vsebnost aflatoksinov", s tujko "kontaminacija".

Res pa je, da v primeru "kontaminacije" SSKJ in SP pojasnjujeta ta pojem z "onesnaženje", "okuženje", vendar bi to slednje po moje bilo sprejemljivo le, kadar gre za prisotnost organizmov npr. okuženje vode (tj. prisotnost mikroorganizmov v vodi).

Previden je treba biti pri rabi zveze "zastrupitev z aflatoksini". Ne gre za zgolj za prisotnost; zastrupitev je aktiven procesin opisuje npr. stanje organizma z njegovim odzivom na prisotnost toksina.

Za okrepitev navedenega naj prenesem še opis iz Slovenskega medicinskega e-slovarja:
”okúžba -e ž vdor mikroorganizmov v telo in njihovo razmnoževanje, ki mu lahko sledijo klinični bolezenski znaki; sin. infectio, infekcija (1); prim. infekt, infestacija, invazija.”

Novo o patogenosti antraksa

Zanimiva nedavna študija v PNAS, ki jo povzema Scientific American v svojem blogu, odkriva, da je posameznikova občutljivost za patogenost povzročitelja antraksa v večji meri odvisna od genetske osnove kot je veljalo doslej. Razliko naj bi določala regulacija gena CMG2, ki kodira določen protein na površini celic. To seveda sproža takoj tudi misel o novih možnostih zdravljenja te infekcije.

Darwinov dan

Na Darwinov dan, ki ga slavimo 12. februarja, se spominjamo rojstva Charlesa Darwina leta 1809. Ves februar bodo po svetu organizirali številne spominske prireditve, kot lahko preberemo na spletni strani njegove fundacije.

GrippeNet.fr

Francoski Nacionalni inštitut zdravja, Univerza P.&M. Curie in še nekatere druge ustanove so kot raziskovalni projekt oblikovale spletno mesto GrippeNet. Je tudi del evropskega projekta Infleunzanet, v katerem sodelujejo Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Portugalska, Švedska, Švica in Velika Britanija. Značilnost teh iniciativ pa je sodelovanje prostovoljnih poročevalcev o pojavljanju gripoznih obolenj, kar omogoča aktualno spremljanje njihovega širjenja.

Potuhnjena virusna strategija

Raziskovalci na MIT so odkrili zanimiv način zelo usmerjenega vplivanja na rast bakterij s strani virusov. Fotosintetske morske bakterije, ki živijo v območju limitirane oskrbe s fosforjem, si morajo pomagati z zelo stresnimi dodatnimi mehanizmi za privzemanje fosforja. Ko ta njihov stres zaznajo virusi, ponudijo bakterijam pomoč s tem, da jih ob virusni okužbi oskrbijo z genetsko informacijo za še učinkovitejšo oskrbo s fosforjem. Ta pa služi predvsem za obilno namnoževanje virusnega materiala v okuženi bakterijski celici, ki nato ob propadu celice predstavlja vir nove virusne okužbe za ciljno bakterijsko populacijo.

Patogeni v učnih laboratorijih

Zaradi vse pogostejših poročil o infekcijah s patogenimi bakterijskimi sevi, predvsem s salmonelami, v učnih laboratorijih, so ameriški centri za nadzor bolezni (CDC) pripravili posebno priporočilo za učitelje, študente in vodje ustanov pri izvedbi praktičnega pouka v takšnih laboratorijih.

Virtualni muzej bakterij

Trije partnerji so se odločili ustanoviti Virtualni muzej bakterij: britanska Fondacija za bakteriologijo dr. Blaserja (FBB), britansko Društvo za aplicirano mikrobiologijo (SfAM) in Waksmanova fondacija za mikrobiologijo (WFM).