Srečno 2013!

V novem letu želim vsem maksimiranje dobrega in minimiranje, še bolje, ukinjanje vsega slabega! Ne smemo pozabiti, da vzvode držimo v svojih rokah: in skupaj lahko obvladamo vse vzvode. Krepko poprimimo!

Umrl je Carl Woese

Včeraj, v nedeljo, je na svojem domu v Urbani (Illinois, ZDA) v 84. letu starosti umrl dr. Carl Woese, ki je neizbrisno označil novodobno mikrobiologijo in širše tudi biologijo. Leta 1977 objavljena teza o obstoju novega tretjega taksona, imenovanega arheje, je v temelju spremenila dotedanjo predstavo o drevesu življenja. Dotedanjima skupinama prokariontskih bakterij (Prokarya) in evkariontskih organizmov (Eukarya) so Woese in sod. dodali tretjo mikrobno skupino, prokariontske arheje (Archaea), pri katerih so uspeli z novim, molekularnobiološkim prisotopom dokazati bistveno različno evolucijsko izvornost. Nekaj prvih spominskih odmevov in povezav do pomembnih bibliografskih virov je na svojem blogu zbral dr. J. Eisen. 

Obletnici

Na današnji dan, 27. decembra, se spominjamo rojstva enega od očetov moderne mikrobiologije, Louisa Pasteurja, ki se je pred 190 leti rodil v francoskem mestu Dole.

In tudi na ta dan se je leta 1831 odpravil na svojo petletno, za biološko znanost zgodovinsko pot, z ladjo Beagle, Charles Darwin. 

Abstinenca

Težave z očmi me silijo v začasno spletno abstinenco. Bralci: vrnem se!

5. simpozij SID

Slovensko imunološko društvo (SID) vabi na svoj 5. simpozij pod geslom Zgodbe imunskega sistema, v petek 30. novembra 2012 od 13.00 do 17.30 v srednji predavalnici Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Korytkova 2. Svetovne raziskovalne zgodbe bodo pripovedovali vrhunski slovenski pripovedovalci: prof. dr. Vladimir Kotnik, znan. svetnica dr. Branka Wraber, doc. dr. Peter Korošec, prof. dr. Mitja Košnik, prof. dr. Borut Božič, prof. dr. Tadej Avčin, prof. dr. Alojz Ihan, prof. dr. Mojca Narat, znan. svetnik dr. Srdjan Novaković, prof. dr. Vladka Čurin Šerbec in prof. dr. Roman Jerala.

Spoznavni večer SMD

iz Slovenskega mikrobiološkega društva sporočajo:

V Slovenskem mikrobiološkem društvu smo se odločili, da je pravi trenutek za ponovno srečanje starih kolegov in navezovanje novih stikov med

mikrobiologi vseh generacij.

Zato Vas vabimo na

1. MIKROBIOLOŠKI SPOZNAVNI VEČER,

ki bo v sredo, 28. novembra 2012 ob 18.00 uri, v avli ŽT in predavalnici Ž1, Oddelka za živilstvo, na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Ob prijetnem druženju bo predstavljeno tudi delovanje društva, za kanček znanstvenega pridiha pa bo poskrbela prof. dr. Ines Mandič Mulec s predavanjem »Komunikacije med mikrobi in nikoli ne pojdi na kosilo sam!«

V upanju, da se srečamo v čim večjem številu, Vas lepo pozdravljamo!

Mikrobiološke konference 2013

Na spletni strani Microbiology conference najdete aktualni spisek načrtovanih strokovnih srečanj na področju mikrobiologije za leto 2013.

O Nevid(e)nem

Mikrobiologi smo dobili nov blog, Exploring The Invisible. Ni veliko podatkov o ustvarjalcu, zanimiva je avtorjeva (umetniško inspirirana) želja prikazati vgrajeno kreativnost bioloških dejavnikov in procesov.

Zgodnji razvoj humanega prebavnega mikrobioma

Antonio González nam v grafiki podprti z glasbo simpatično predstavi razvoj prebavnega mikrobioma človeka od začetka, torej od rojstva do približno tretjega leta, ko naj bi bila dosežena sestava odraslega organizma. Podatki so pridobljeni v projektu humanega mikrobioma (HMP), kot so jih predstavili leta 2011 v PNAS članku Koenig in sod.

Carl Zimmer o naši virusni prihodnosti

Na letošnjem srečanju Singularity Summit 2012 je med predavatelji bil tudi znani publicist znanosti Carl Zimmer, ki je govoril o naši virusni prihodnosti – Our Viral Future.

Ali se genomske raziskave selijo na arXiv

Arhivski server arXiv je v znanstveni informatiki dobro znan, tudi zaradi svojega pionirskega širjenja ideje odprtega dostopa do raziskovalnih rezultatov. V začetku se je predvsem uveljavil z objavami predodtisov v fiziki, matematiki in računalništvu. Zdaj  Nick Loman na svojem blogu opozarja na nenavaden pojav, ko so pričeli v tem arhivu svoja dela objavljati tudi nekateri od najprodornejših genomikov, na čelu z Michaelom Eisenom iz UC Berkeley. Torej bodo morali raziskovalci v vedah o življenju poslej spremljati tudi to odložišče, kjer bodo seveda po logiki delovanja tega arhiva najhitreje objavljeni tudi zelo vroči raziskovalni dosežki.

Odkrit RNK virus arhej?

Doslej odkriti virusi, ki lahko okužijo prokarionte iz domene Archaea, so bili vsi iz skupine DNK virusov. Zdaj pa so v kislih vrelcih Yellowstone National Parka odkrili RNK viruse. Ker v tem izrazito ekstremnem okolju najdemo pretežno arheje, raziskovalci predpostavljajo, da gre za prve najdene RNK viruse arhej. Prof. Racaniello v zapisu na svojem blogu opozarja, da bo to potrebno še nedvomno potrditi.

Nobelova nagrada za fiziologijo/medicino 2012

Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziologijo/medicino sta prejela John B. Gurdon iz Gurdon Institute v Cambridgeu in Shinya Yamanaka iz japonske Kyoto University. Gurdon kot utemeljitelj celičnega kloniranja, ko je leta 1962 objavil uspešen prenos jedra odrasle žabje celice v denukleirano žabjo jajčno celico, ki je bila nato sposobna razvoja v funkcionalen organizem in Yamanaka za prepoznavo štirih genov leta 2006, ki omogočajo reprogramiranje odraslih mišjih celic v celice z lastnostmi embrionalnih celic, imenoval jih je inducirane pluripotentne (induced pluripotent stem - iPS) celice.

Pripravite se na sezonsko gripo

Prihaja čas, ko bo treba obiskali svojega zdravnika zavoljo letnega cepljenja proti gripi. Seveda pa je koristno upoštevati tudi splošne napotke s katerimi se izognemo prehladnim obolenjem, tudi zato, da tako zaščitimo tiste, ki jih iz razumljivih razlogov ni mogoče cepiti, kot npr. otroke mlajše od šestih mesecev.  

Kužni zrak

Carl Zimmer na svojem blogu Loom povzema zanimiv članek iz The Journal of Virology izpod peresa korejskih avtorjev, ki so sledili vsebnost mikroorganizmov v zraku. Vzorčili so na različnih mestih: v  velemestnem okolju, v industrijskem področju in v gozdnem okolju in ocenili, da je mogoče v kubičnem metru zraka najti od 1,6 milijona do 40 milijonov virusnih delcev in med 860.000 do 11 millijonov bakterijskih celic. Če upoštevamo, da v minuti vdihnemo med 5 in 10 l zraka, vdihnemo ob tem vsaj nekaj sto tisoč virusnih delcev in Zimmer zapis zaključi s šaljivim razmislekom za vse, ki jih ta podatek plaši, da se z zadrževanjem sape temu sicer lahko izognemo, kot način življenja pa to najbrž ne bo rešitev…

Vedenje o genomu se poglablja

V okviru odmevnega projekta ENCODE odkrivajo nove vidike funkcionalnosti genskega zapisa. Temeljito se je spremenilo vedenje o vlogi t.i. nekodirajočega dela zapisa, temu čemur so včasih lahkotno rekli “junk DNA”. Ključne članke projekta ENCODE je objavila revija Nature in so prostodostopni.

Mikroorganizmi prebavil pomembno sodelujejo v maščobni prebavi in presnovi

Študija opravljena na eksperimantalnih populacijah rib v laboratorijih na univerzah North Carolina Chapell Hill in Colorado Boulder ter na inštitutu Carnegie v Baltimoru je pokazala, da mikroorganizmi prebavnega trakta lahko povečajo absorpcijo prehranskih maščob in tako omogočijo večjo energetsko izkoristljivost hrane. K povečani absorpciji prispevajo zlasti bakterije iz debla Firmicutes in študija posredno podpira najdbo povečanega števila mikroorganizmov iz te skupine tudi pri ljudeh, nagnjenih k debelosti o čemer poročajo nekatere druge raziskave.

Povezava med mikrobiomom in debelostjo

V zadnjem času doživljamo v strokovnem in popularnem tisku pravo poplavo člankov o povezavah med mikrobno poselitvijo prebavnega trakta (na kratko: mikrobiomom) in debelostjo. Prof. J. Eisen je nekatere sveže zbral v spisku povezav na svoji spletni strani The Tree of Life.

Še o virusu Zahodnega Nila

O okužbah z virusom Zahodnega Nila, ki zdaj že nekaj časa v doslej neopaženem obsegu vznemirjajo Američane, so potem, ko so bile najprej javljene iz Grčije, nedavno tega iz Srbije, zdaj o njih poročajo tudi iz Hrvaške. Na Hrvaškem so doslej ugotovili okužbe zgolj pri živalih.

Svarila pred steklino na Wellcome Library

Na spletni strani Welcome Library si lahko ogledate galerijo plakatov, ki so jih Britanci skozi vrsto let objavljali zlasti na carinskih prehodih v državo in v katerih so svarili pred nenadzorovanim vnosom hišnih ljubljenčkov iz tujine zaradi nevarnosti prenosa stekline na Otok.