O bioloških študijskih programih

V zadnjem času sem na blogih že nekajkrat opozoril na spletišča, ki predstavljajo ali portale spletnih študijskih programov oz. učnih vsebin ali pa svetujejo povezave do njih ( >1  ; >2  ; >3 ; >4  ; >5  ) . Omenil sem v zadnjem času zelo aktualen način obrnjene učilnice (angl. “flipped classroom”) (  >tukaj  ) in pa tako imenovane tečaje MOOC ( >tukaj  ). Seveda to ni vse v široki paleti različnih možnosti spletnega ali kombiniranega klasičnega in spletnega pouka, ki ga danes srečujemo v svetu.

Pri izbiri primernega študijskega programa je seveda zelo pomembno, da kandidat vnaprej pridobi o njem nekaj osnovnih, a ključnih informacij. In temu je, konkretno za študij biologije, namenjen projekt v katerem v sodelovanju z nekaterimi ameriškimi univerzami pripravljajo spletišče Online Biology Degree,  ki bo brez dvoma zelo dobrodošel morebitnim kandidatom pri odločitvi o izbiri študija bioloških vsebin.

IBS in črevesna mikrobiota

Študija Cedars-Sinai Medical Centra iz Los Angelesa je prispevala ključne podatke k ugotovitvi, da je sindrom razdražljivih prebavil (angl.: Irritable Bowel Syndrome, IBS) povezan s spremenjeno mikrobno poselitvijo prebavil.  

Rak in infekcije

Zamisliti se velja nad zaključkom v zapisu AJ Cannovega bloga:

Okoli 2 milijona rakavih obolenj je vsako leto povzročenih s kužnimi dejavniki (bakterijami, virusi…). Uporaba razpoložljivih postopkov javnega zdravstva za preprečevanje infekcij, kot so vakcinacije, varne injekcijske prakse ali protimikrobne terapije lahko imajo pomemben učinek na prihodnje obremenitve z rakom v svetu.

Simpozij Molekularna medicina in biotehnologija

Medicinska fakulteta UL vabi na simpozij z mednarodno udeležbo z naslovom Molekularna medicina in biotehnologija, ki bo potekal med 27. in 29. junijem 2012.

Predavanje, petek 11. maja

NIB vabi na predavanje (kopija vabila):

Nacionalni inštitut za biologijo Vas vabi, da se udeležite predavanja:

»Bakterije hruševega ožiga in njihovi plazmidi - Plasmids and virulence in E. amylovora and related pathogens«,

ki ga bo izvedel Dr. Pablo Llop, gostujoči raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

Predavanje bo potekalo v petek, 11. maja 2012, ob 14. uri, v Biološkem središču, Večna pot 111, v Ljubljani, v predavalnici B2.

Predavanje, sreda 9. maj

Iz spletne strani SMD kopiram naslednje vabilo:

Veterinarska fakulteta vas vabi, da se udeležite fakultetnega predavanja z naslovom “Emerging vector-born viral diseases”, ki ga bo predstavil prof. dr. Francesco Tolari, profesor s področja virologije z Veterinarske fakultete v Pisi.

Predavanje bo v sredo, 9. maja 2012, ob 13. uri v podiplomski predavalnici Veterinarske fakultete na Gerbičevi 60 v Ljubljani.

Prof. dr. Tolari (njegov laboratorij: http://www.vet.unipi.it/content/papia/gruppo-di-virologia-veterinaria) se poučuje in se ukvarja z različnimi vprašanji na področju veterinarske virologije. Predvsem ga zanimajo nove pojavi vektorskih bolezni kot je virus Schamlenberg, novi pojavi virusnih zoonoz (Crimean Congo haemorrhagic fever in Rift Valley Fever) in drugimi virusnimi vprašanji z vidika preventive, vakcinacije in  eradikacije.

Kočljivost akademskega publiciranja

Članek P. McKnighta v časniku The Vancouve Sun ne samo, da na kratko obnovi škandalozni primer objave ponarejenih rezultatov raziskave, s katero je A. Wakefield leta 1998 skušal dokazati zvezo med cepljenjem proti otroškim nalezljivim boleznim in avtizmom, ampak stori še korak dalje. Avtor opozori na zaskrbljujoč pojav iz objave umaknjenih znanstvenih člankov, ki v zadnjem desetletju dosega desetkratno povečanje ter istočasno pokaže na kočljivost današnje prakse znanstvene publicistike, ko novinarjev sogovornik G. Begley pravi, cit.: “…akademski sistem in postopek kolegialnega ocenjevanja tolerirata in morda nehote spodbujata  ... publiciranje napačnih, izbranih in neponovljivih podatkov.”

Česen je res koristen

Učinkovina v česnu, diallyl sulfid, naj bi bila učinkovitejša v kontroli infekcij, ki se širijo z živili, od antibiotikov, sporoča študija Xiaonan Luja in sod. Za zdravljenje infekcij uživanje česna sicer ne bo dovolj, prepoznana aktivna substanca pa bi lahko služila v pripravi hrane za omejevanje kontaminacije opreme in živil.

O etičnih odločitvah v znanosti

Na blogu Doing good science v SA blogosferi sem se ustavil na zanimivem zapisu o tem, koga vse zadevajo etične odločitve v znanosti. Avtorica Stemwedel skuša na koncu pridobiti tudi stališča bralcev na dileme, ki se jih v zapisu loteva. Z enako radovednostjo ponavljam njena vprašanja in upam na odziv tudi bralcev tega bloga:

1. Vas osebno zanima s čim se znanost in raziskovalci ukvarjajo? Če da, kako bi to zanimanje opisali? Če ne, zakaj ne?
2. Ali mislite, da naj raziskovalci obravnavajo “javnost” kot zainteresiranega partnerja, kadar se odločajo v etičnih dilemah? Zakaj da in zakaj ne?
3. Če menite, da razskovalci morajo obravnavati “javnost” kot deležnika, kadar se odločajo v etičnih vprašanjih, kako naj ravnajo, da bodo pridobili resničen odziv javnega interesa?
4. In, zavoljo ravnotežja, ali menite, da naj člani t.i. javnosti, kadar presojajo etične odločitve, upoštevajo interese znanosti in raziskovalcev. Zakaj da in zakaj ne?

ISAM8 simpozij

Osmo srečanje evropskih anaerobnih mikrobiologov: 8th International Symposium on Anaerobic Microbiology (ISAM8)
bo organiziral Institut za mikrobiologijo Univerze v Innsbrucku (Avstrija) med 25. in 27. junijem 2013. V obravnavi bodo poleg klasičnih tem: mikrobiologija vampa, mikrobiologija bioplinske proizvodnje, anaerobna obdelava odpadanih vod, anaerobi in njihovi habitati, anaerobne gojitvene metode, molekularni pristop k analizi mikrobnih združb tudi druge povezane vsebine.

Doslej neznan hibridni virusni genom

Tole bo pa odmevalo med virologi!

Intestinalna mikrobiota in diabetes

Potrditev ugotovitev objavljenih v Breaktrough Digest bo nedvomno izjemna vzpodbuda za poglabljanje študija intestinalne mikrobiote.

Predavanje v torek

Naj vas opozorim na predavanje, ki nanj vabijo na CTK blogu in bo namenjeno Aditivom v prehrani.

Predavanje v ponedeljek

Posredujem vabilo Biotehniške fakultete UL:

Vljudno vabljeni na predavanje:
Diversification and adaptation of bacterial populations in soil fostered by horizontal transfer of plasmids
Profesor Kornelia Smalla (Julius Kühn-Institut – Federal Research Centre for Cultivated Plants (JKI), Dept. Epidemiology and Pathogen Diagnostics, Braunschweig, Nemčija)

Predavanje bo v ponedeljek, 23.4. 2012 ob 9:00 v predavalnici B2, Biološko središče, Večna pot 111

POVZETEK PREDAVANJA
It is increasingly recognized that the transfer of conjugative plasmids across species boundaries plays a vital role in the adaptability of bacterial populations in soil. There are specific driving forces and constraints of plasmid transfer within bacterial communities in soils. Plasmid-mediated genetic variation allowed rapid adaptive responses to challenges like irregular antibiotic or metal concentrations, or opportunities like the utilization of xenobiotic compounds. Cultivation-independent detection and capture of plasmids from soil bacteria, and complete sequencing provided new insights into their role and ecology. Broad-host-range plasmids like those belonging to IncP-1 transfer a wealth of accessory functions which are carried by similar plasmid backbones. Plasmids with a narrower host range can be more specifically adapted to particular species and often transfer genes which complement chromosomally encoded functions. Plasmids seem to be an ancient and successful strategy to ensure survival of a soil population in spatial and temporal heterogeneous conditions with various environmental stresses or opportunities, that occur irregularly or as a novel challenge in soil.

Odpornost “starih” bakterij na “nove” antibiotike

Nedavna raziskava odpornosti na antibiotike pri bakterijah, ki so bile milijone let izolirane v odročnih okoljih in so jo opravili raziskovalci kanadske univerze MacMaster, je zbudila v strokovni javnosti precej pozornosti.  V podzemnih jamah Lechuguilla Cave, katerih deli niso bili dostopni s površja celo do sedem milijonov let, so zbrali obilen nabor bakterijskih izolatov, skupaj 93 sevov. Pri njih so nato v obsežnih laboratorijskih raziskavah ugotavljali odpornost na širok nabor sodobnih antibiotikov, tudi takih, ki so v rabi redko, zgolj v skrajnem primeru multiple rezistence, kot je npr. daptomicin. Če pomislimo, kakšno je pravzaprav funkcionalno oz. evolucijsko ozadje delovanja antibiotikov nas najdba, da so v skupnem naboru preskušanih bakterij našli primerke odpornih bakterij skoraj za vsako od uporabljenih skupin antibiotikov, ne sme posebej presenetiti. Kar je bilo za raziskovalno skupino večje presenečenje je, da so poleg sicer dobro znanih rezistenčnih genov pri teh jamskih bakterijah odkrili tudi nove, doslej neznane mehanizme odpornosti proti antibiotikom.

Z GS izvornimi celicami nad HIV

Skupina raziskovalcev na UCLA je z gensko spremembo izvornh celic uspela te preoblikovati v imunske celice, ki so sposobne v organizmu napasti celice okužene s HIV virusom. V članku objavljenem v PLOS Pathogen so  prikazali rezultate raziskave v kateri so uspeli v celicah na humaniziranem živalskem modelu ustaviti virusnih razvoj v celicah.

Mikrobiološki večer

Povzemam iz spleta:

Vljudno vabljeni  na 6. MIKROBIOLOŠKI VEČER SMD v Hiši eksperimentov, v sklopu katerega se bo odvijalo poljudnoznanstveno predavanje dr. Tatjane Tišler z naslovom: Mikroorganizmi kot pokazatelji okolju nevarnih lastnosti onesnaževal
Številne kemikalije in komercialni proizvodi, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, imajo poleg uporabnih lastnosti tudi nezaželjene, pogoste med njimi so strupenost, obstojnost in kopičenje v organizmih. V času njihove proizvodnje, transporta, skladiščenja in uporabe le-te zaidejo v vodno okolje, kjer lahko škodljivo delujejo na tam živeče vodne organizme, posredno pa tudi na zdravje ljudi. Kako ovrednotiti in napovedati potencialne negativne učinke onesnaževal na organizme? Z uporabo bioloških preskusov pridobimo koristne informacije. Ravno mikroorganizmi so skupina organizmov, ki jih pogosto uporabljamo za oceno strupenosti, obstojnosti in tudi estrogenske aktivnosti kemikalij, njihovih mešanic in komercialnih proizvodov.
Predavanje bo v ČETRTEK, 19.4.2012, z začetkom ob 20.30
Lokacija: Hiša eksperimentov, Trubarjeva c. 39
Vstopnine ni! Število prostih mest je omejeno!

O bakterijski evoluciji

Na tale blogerski zapis o evoluciji bakterij pa moram opozoriti bralce.

Grozljivost kihanja

Spomladanski čas prinaša dodatne izzive za nadaljevanje prehladnih obolenj s katerimi nas je osrečeval že zimski čas. Zmanjšana splošna odpornost zaradi dolgega zimskega obdobja, hitre spremembe temperature in lahkomiselno hiter prehod na spomladansko garderobo in še bi lahko našteval, so razlogi, da smo še vedno v času, ko nas ogrožajo prehladna obolenja. Eden prvih znakov, da smo soočeni z virusno okužbo, je seveda kihanje in to je pojav, ki je tudi najučinkovitejši prenašalec infekta na soljudi. Da podkrepim trditev vabim na ogled sicer estetsko kočljivega video inserta, ki je pa na drugi strani tako zelo poučen, da si ga vendarle velja ogledati. In ob kihanju ne pozabimo na priporočila CDC o našem ravnanju pri tem:
- usta in nos zakrijemo s papirnim robcem, ki ga odvržemo v posodo za smeti,
- če nimate robca, kihnite v oblačilo nadlakta ali komolca, nikakor v roko,
- pogosto si umijte roke z milom in toplo vodo vsaj za 20 sekund, če to ni mogoče so koristni dezinfekcijski prtički za enkratno uporabo.

Zanimiva okrogla miza

Posredujem del emaila iz Slovenske kinoteke:

slovenska kinoteka
dvorana silvana furlana
miklošičeva 28
ljubljana

četrtek, 5. aprila 2012

17:00 okrogla miza, sodelujejo:
- dr. Katarina Keber, socialna zgodovinarka medicine, izvedenka za epidemije kolere v naših krajih (Zgodovinski inštitut Milka Kosa pri SAZU)
- mag. Marjana Kos, arhivska svetovalka s področja kulture, izvedenka za epidemije črnih koz v naših krajih (Zgodovinski arhiv Ljubljana)
- prim. doc. dr. Alenka Kraigher, dr. med., izvedenka za epidemiologijo, predstojnica Centra za nalezljive bolezni in okoljska tveganja (Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije)
- doc. dr. Miroslav Petrovec, dr med., specialist klinične mikrobiologije (vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani)
- Dušan Rebolj, filmski publicist, izvedenec za kinematografijo z okužbo, filme o okužbah
- Miha Zadnikar, moderator okrogle mize

18:45 film Variola vera
Goran Marković, Jugoslavija 1981, 35mm, 1.66, barvni, 110', brez prevoda
Jugoslovan na poti po Vzhodu od revnega trgovca na bazarju kupi piščal, ki je okužena s smrtonosnim virusom črnih koz. Ob pristanku na letališču v Beogradu se zgrudi in prepeljejo ga v bolnišnico, kjer zdravniki zaman poskušajo postaviti diagnozo. Medtem se virus razširi na druge bolnike in bolnišnično osebje. Okuženi po nekaj urah začnejo umirati in v stavbi zavlada silen preplah. Razglašeno je stanje karantene in na pomoč prihitijo izvedenci Svetovne zdravstvene organizacije. V žanr srhljivke ovita alegorija razpadajočega režima, posneta po resnični epidemiji črnih koz, ki je leta 1972 izbruhnila v Beogradu. Nagrada za najboljši scenarij in režijo na festivalu v Valenciji.