B&K varnost v mikrobiološkem laboratoriju

Obilico koristnih napotkov in povezav do virov o biološki in kemijski varnosti v mikrobioloških laboratorijih najdete na spletni strani Biosafety Presentation and Resources.

Potuhnjenost povzročitelja lymske borelioze

Po besedah prof. Nicole Baumgarth, avtoritete na področju imunologije iz Centra za primerjalno medicino na UC Davis, je bakterija Borrelia burgdorferi, ki povzroča lymsko boreliozo, razvila poseben način, kako se izogniti imunski obrambi gostitelja. Bakterija se naseli v limfnih vozlih, kjer sicer sproži primarni imunski odziv, istočasno pa tako okvari arhitekturo limfnega vozla, da ta ni sposoben zagotoviti učinkovite in dolgotrajne zaščite s protitelesi. To je tudi razlog, da se lahko ljudje v endemskih območjih ponovljeno okužijo s spirohetami, kot zaradi specifične oblike pravimo tem bakterijam.

Konec subvencij za zeleni etanol?

Ta teden je ameriški senat s prepričljivo večino ( 73 : 27 ) izglasoval ukinitev 6 milijard dolarjev težkih subvencij za proizvodnjo etanola iz bioloških virov kot lahko preberemo v medijih. Brez dvoma zanimiv preobrat ob sicer še vedno splošnem zagovoru in iskanju alternativnih energetskih rešitev. Vendarle neučinkovita bioetanolna tehnologija pač ne more več kljubovati vse večjemu negodovanju nasprotnikov zaradi njenih vplivov na trge prehranskih virov.

Holesterol dviga protimikrobno odpornost H. pylori

Nove raziskave dajo slutiti, da holesterol povečuje odpornost bakterije Helicobacter pylori proti številnim antibiotikom in tudi proti endogenemu protimikrobnemu peptidu LL-37, lahko preberemo v študiji avtorja Davida McGeeja iz Univerze Louisiana State.

Podrobnosti o E. coli O104:H4

Izbruh obolenj zaradi okužbe z bakterijo Escherichia coli O104:H4 v Nemčiji se umirja, ni pa še izzvenel. Čas, ki je medtem pretekel, je omogočil zelo natančno prepoznanje ozadja okužb in če želite res izčrpno predstavitev znanega, pojdite na spletno stran MicrobeWorld in prisluhnite podkastu (bodite pa pripravljeni, da traja posnetek 76 minut). Na spletni strani boste našli tudi kopico zelo uporabnih tematsko vezanih povezav. 

Znova… o higieni rok

Vem, da mikrobiologov ni treba poučevati o higieni in zlasti o higieni rok, posebno ne na tako poudarjen način kot ga ponuja video The Dirt… Vendar boste morda kdaj v položaju, da morate nekomu iz laične javnosti enostavno in vendar učinkovito predstaviti problem prenosa okužb z rokami. Zlasti v časih, ko zaradi nedavnega incidenta z okuženo hrano v Nemčiji, znova več govorimo tudi o higieni.

Biologija & biotehnologija – e-knjige v odprtem dostopu

Ameriška The National Academies Press je v odprti dostop ponudila preko 4000 e-knjig. Potrebna je samo osebna prijava. Najdete jih: za področje biologije in za področje biotehnologije.

EHEC sev analiziran na Kitajskem

O tem kako je tekla analitika nedavnega izbruha obolenj z bakterijo Escherichia coli v Nemčiji lahko preberemo >tukaj. Izvemo tudi čemu so izbrali za analitiko genoma povzročitelja kitajski Beijiing Genomics Institute, analiza pa je tudi pokazala, da je ta izolat EHEC, serotipa O104, odporen proti aminoglikozidnim, makrolidnim in betalaktamskim antibiotikom ter predstavlja lahko zato dodaten problem tudi v zdravljenju.

Springer o EHEC

Dobra novica! Na spletu založbe Springer bo do 1. septembra letos v odprtem dostopu preko 400 člankov o enterohemoragični E. coli, ki jih na spletni strani založbe prikličete z geslom "Enterohaemorrhagic and Escherichia and coli" ali pa neposredno na spletni strani www.springer.com/ehec.

DNK za spremljanje prometa živil

V zadnjem času slišimo vse pogosteje dve sintagmi, ki sta povezani s sledenjem izvora prehranskih virov, npr.: “od vil do vilic” ali “od njive do hladilnika”. Pri sledenju izvora živil živalskega vira in posledično tudi v prepoznavi kvalitete se danes pojavlja kot močno orodje tudi DNK tehnologija, kot smo lahko nedavno prebrali v The Washington Post; k njej se ne zateka samo živilsko sanitarna služba, ampak v vse večji meri tudi trgovina in večji ponudniki hrane, kot so restavracije, hoteli, šole in zdravstvene ustanove.

O EHEC v Nemčiji – novi podatki

Potem ko je v EU zaradi španskih kumaric skoraj izbruhnil trgovinski in sicer tudi politični spopad, ki ga večina označuje kot škandal; saj se spomnimo, da zaradi prvotnega suma, da so kumarice vzrok epidemija z enterohemoragično E. coli (EHEC) v Nemčiji; se zdaj nakazuje obrat. Po najnovejših podatkih naj bi nemški epidemiologi našli vzrok epidemije v kalčkih lokalnega izvora. Upajmo, da imajo tokrat prav!       

Na Videolectures o podnebnih spremembah

O “Mejah našega planeta in podnebnih spremembah” govori v Videolectures prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja iz BF UL.

Radi potujete?

Koristno opozorilo! MicrobiologyBytes priporoča vsem, ki se odpravljate na potovanje v eksotične kraje, da si ogledate spletno stran Malaria Hotspots.

Še o življenju na arzenu

Gotovo bo letos med znanstvenimi objavami povsem pri vrhu odmevnosti raziskava o mikrobnem življenju, ki naj bi temeljilo namesto na fosforju, na arzenu. Pred časom sem nekaj prvih kritičnih odmevov že omenil, zdaj pa je zgodba, ki doživlja izjemno popularnost, dobila nove, konkretnejše glasove kritikov in tudi nove odzive prve avtorice raziskave.   

Bakterije kot sprožilci Parkinsonove bolezni?

Bakterija Helicobacter pylori ne preneha buriti duhov. Potem ko je bilo potrebno kar precej časa in tudi prepričevanja javnosti s strani avstralskih raziskovalcev, ki so dokazovali njeno povezanost z želodčno patologijo, zdaj njeni raziskovalci sprožajo novo živahno razpravo.  Na letošnjem kongresu ameriškega mikrobiološkega društva je skupina raziskovalcev iz univerze Louisiana State predstavila tezo, po kateri naj bi ta bakterija, ki prebiva v želodcu približno polovice človeštva, bila med sprožilnimi dejavniki pri nastanku Parkinsonove bolezni.

Da pa v novejšem času bakterije mikrobioma prebavil vse pogosteje omenjajo kot dejavnike sistemskih vplivov pri različnih gostiteljskih organizmih potrjuje tudi novica v Scientific American o vplivu bakterij v prebavilih na vedenjske spremembe preskusnih živali.

Črne koze ostanejo

Potem, ko je večina pričakovala, da se bo Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) odločila, da uniči zaloge sevov virusa črnih koz v zadnjih dveh skladiščih, ki še uradno obstajata (v ZDA in v Rusiji) je današnja Skupščina WHO sklenila, da odloži odločanje o tem do leta 2014.

V živo iz ASM 2011

Še danes in jutri lahko preko portala Microbe World spremljate v živo (avdio+video) pogovore in intervjuje iz letošnjega kongresa Ameriškega mikrobiološkega društva. 

S sladkorji povečana učinkovitost antibiotikov

V nedavni študiji, objavljeni v reviji Nature in povzeti v reviji Discover, raziskovalci predstavljajo zanimivo možnost povečanja učinkovitosti nekaterih antibiotikov z istočasnim dodajanjem sladkorjev, kot so  manitol, fruktoza ali glukoza. Ta dodatek je zlasti učinkovit v borbi proti mikroorganizmom, ki preživijo zgodnjo fazo delovanja antibiotikov, bodisi, ker so v  fazi ti. dormance ali pa ker so zaščiteni v biofilmih.  

Ligenj v vesolju

Med potniki na tokratnem potovanju z vesoljskim plovilom Endeavour (mimogrede, na zadnjem poletu tega čolnička) je tudi mlad ligenj. Pa ga nimajo za obogatitev kuharske ponudbe, ampak naj bi preučevali, kako “dobre bakterije” uspevajo v pogojih majhne težnosti. Predvsem jih zanima, ali spremenjeni pogoji v vesolju lahko spremenijo “obnašanje” mikroorganizmov t.i. mikrobioma, torej avtohtone mikrobne združbe.

Še o mikrobiomu

Na omrežju LinkedIn se skupina Systems Biology posveča tudi tematiki mikrobioma. Kot pravi eden od udeležencev Chris Carter: “…Virusi, bakterije in drugi patogeni so vpleteni v številne bolezni človeka: Alzheimerjevo bolezen, epilepsijo, multiplo sklerozo, Parkinsonovo bolezen, ADHD, avtizem, bipolarno motnjo, depresijo, shizofrenijo, artritis, sindrom razdražljivih prebavil, debelost, rak in številne druge…”. Vpletenost prikazuje indeks s povezavami v Pubmed.