Kako deluje akupunktura?

Članek v reviji Nature Neuroscience razkriva mehanizem s katerim je mogoče pojasniti kako akupunktura lahko pripomore k zmanjšanju bolečine. Akupunkturo kljub podpori in zagovoru, ki jo ima v Svetovni zdravstveni organizaciji za zdravljenje nekaterih bolezenskih stanj, vendarle spremlja skepsa strokovnjakov.

Zdaj so M. Nedergaard in sod.  v poskusu na miših ugotovili, da zabadanje in značilna rotacija igle sprošča specifične nevrotransmiterje, ti pa z vezavo na adenozin A1 receptorje, locirane na živčnih vlaknih, ki prenašajo bolečino, omejujejo aktivnost vlaken in omejujejo bolečino.

Brez dvoma bo ponujena teorija intenzivirala raziskave te prastare kitajske ljudske zdravilske prakse.    

Izkoreninjenje črnih koz naj bi odprlo pot AIDSu

Nedavno objavljena raziskava v BMC Immunology je ponudila presenetljivo podmeno, da je prenehanje cepljenja proti črnim kozam, ki je sledilo izkoreninjenju te bolezni v svetu, odprlo pot razširjanju virusa HIV. Vakcina proti črnim kozam naj bi do določene mere zagotavljala tudi zaščito pred virusom HIV in to naj bi tudi potrdile nedavne raziskave, v katerih so primerjali občutljivost HIV-1 virusa v mononuklearnih celicah iz periferne krvi pridobljenih od oseb imuniziranih z vakcinijo in od necepljenih oseb ter ugotovili značilno večjo občutljivost virusa v celicah vakciniranih oseb.

Sintetična bakterijska celica

Kot poroča dnevnik Guardian je v današnji številki revije Science objavljen članek raziskovalne skupine pod vodstvom J. Craiga Venterja z naslovom “Creation of a Bacterial Cell  by a Chemically Synthesized Genome”. V nadaljevanju je prevod izvlečka članka:

“Poročamo o oblikovanju, sintezi in sestavljanju 1,08 Mbp velikega genoma (bakterije) Mycoplasma mycoides JCVI-syn1.0 začetem iz podatkov digitaliziranega genomskega zaporedja in nato njegovega vstavka v prejemniško celico (bakterije) Mycoplasma capricolum da bi ustvarili nove celice bakterije Mycoplasme mycoides, ki bodo nadzorovane zgolj s sintetičnim kromosomom. Edina DNK v celicah je pripravljeno sintetično zaporedje DNK, ki vključuje zaporedje “vodnega znaka”  ter druge narejene genske delecije in polimorfizme  in mutacije pridobljene v postopku izgradnje. Nove celice imajo pričakovane fenotipske lastnosti in so sposobne kontinuiranega samopomnoževanja.” 

Carl Zimmer je na svojem blogu to priložnost pospremil s pomenljivim vprašajem in dodal nekaj povezanih in  koristnih literaturnih virov.

Slovenski iGEM odmeva še naprej

Kot lahko preberemo v blogu DNE Tehno, se slovenski ekipi iGEM iz lanskega leta obeta novo priznanje; cit:

“Skupina slovenskih študentov in njihov mentor Roman Jerala s Kemijskega inštituta so prejeli dve nominaciji za prestižno nagrado World Innovation Award. Podeljujejo jo za raziskave, odkritja in projekte, ki naj bi imeli največji vpliv na prihodnost človeštva.”

Čestitamo!

Mikrobiologija v videu

César Sánchez je mikrobiolog in njegov blog Twisted Bacteria sem že omenjal na tem blogu. Tokrat svetujem ogled njegovega izbora mikrobioloških video klipov, ki jih je povezal na You Tube v posebni zbirki Cesar's channel. Sicer pa lahko Sancheza spremljate tudi na Twitterju.

Ask a Biologist

Kljub temu, da v predstavitvenem tekstu avtorji strani Ask a Biologist zapišejo, da je predvsem namenjena šolarjem, naj vas to ne odvrne od obiska. K sreči v nadaljevanju vzpodbudno pojasnijo, da bodo dobrodošla vprašanja kogarkoli, ne glede na starost. Lahko rečem, da se bom, po prvem vtisu sodeč, pogosto vračal na ta spletni naslov. 

Nova vrsta povzročitelja malarije

Raziskovalci iz London School of Hygiene & Tropical Medicine ter Hospital for Tropical Diseases na Mahidol University iz Bangkoka so v skupni raziskavi ugotovili, da malarijo, za katero je doslej veljalo da jo povzroča Plasmodium ovale, povzročata pravzaprav dva različna parazita. 

Oviranje glivne rasti z bakterijami

Irski raziskovalci z univerze v Corku poročajo o možnosti preprečevanja rasti glive Candida albicans na silikonskih površinah, kar bi reševalo pogost problem z glivnimi bolnišničnimi infekcijami izzvanimi z medicinskimi implantati. Ugotovili so namreč, da bakterija Pseudomonas aeruginosa proizvaja učinkovine, ki preprečujejo rast gliv in ustvarjanje oblog npr. na površini medicinskih katetrov.

Listerije blokirajo celični odziv na stres

Nekatere bakterije, med njimi Listeria monocytogenes, obvladajo obrambo napadene celice tako, da blokirajo proces sumoilacije, ki, med drugim, celicam omogoča odziv na stres. Listerije v celici (znano je, da so te bakterije znotrajcelični paraziti), sproščajo toksine, ki reprogramirajo celično obrambo pred napadalci. To so ugotovitve dr. P.F. Cossartove, objavljene v nedavnem članku v reviji Nature.

Kronično vnetje želodca in kolorektalni rak.

Nedavna študija dr. Duanea Smoota in sodelavcev iz Univerze Howard v Washingtonu kaže na povezavo med kroničnim vnetjem želodca, v ozadju katerega je bakterijska infekcija s Helicobacter pylori  in kolorektalnimi polipi, pogostimi predhodniki raka na debelem črevesu.

Ocene o številu mikrobnih vrst drastično povečane

Kot lahko preberemo v zadnji številki revije Nature so v skupini ICoMM (International Census of Marine Microbes), kjer se ukvarjajo z identifikacijo mikroorganizmov v morskih okoljih močno korigirali število znanih mikrobnih vrst (bakterij, arhej, protistov in virusov). Ob začetku dela ICoMM leta 2003 je bilo prepoznanih okoli 6.000 mikrobnih vrst, po obsežnih preiskavah okoli 1.200 vzorcev iz svetovnih morij danes ocenjujejo, da bodo našli vsaj 600.000 vrst, ocenjujejo pa , da naj bi v svetovnih morjih bilo vsaj 20 milijonov mikrobnih vrst, po nekaterih ocenah še celo precej več.

ICoMM je eden od 14 projektov iz programa Štetje morskega življa (Census of Marine Life), ki združuje preko 2.000 raziskovalcev iz 80 držav.

Pretirana higiena in imunost

V javnosti je precej zagovornikov pridobilo razmišljanje, da pretirana higiena v otroški dobi pravzaprav pomeni tveganje za neučinkovitost imunskega statusa in večjo izpostavljenost alergijam kasneje. Druga taka predpostavka je vezana na pred leti predstavljene ugotovitve na Univerzi Warwick, da odraščanje z domačimi živalmi otroke lahko celo zavaruje pred astmo. V podporo obeh tez je mogoče razumeti članek v aprilski številki Applied and Environmental Microbiology, da sta praksa dnevnega varstva otrok na eni in specifična mikrobna sestava domačega prahu, na katero pomembno vpliva prisotnost domačih živali, na drugi strani, lahko povezani tako s tveganjem za razvoj astme kot z zaščito pred njo.

Hipolargeni mlečni izdelki

Že iz začetkov rabe mlečnokislinskih bakterij kot probiotikov velja, da pomembno sodelujejo pri uravnavanju učinkovitosti gostiteljevega imunskega sistema. Zdaj je mešani francosko argentinski raziskovalni skupini uspelo potrditi hipotezo, da lahko proteaze mlečnokislinskih bakterij učinkovito podpro pepsinsko razgradnjo mlečnih beljakovin, zlasti v smeri hidrolize epitopov, kar pomeni zmanjšanje alergenosti živil oz. pot v razvoj hipoalergenih prehranskih proizvodov.

O GSO rastlinah

Prof. dr. B. Javornikova, vodja študije biotehnologije na BF, vabi v  sredo, 21. aprila 2010 ob 14.00h v predavalnico D1, Jamnikarjeva 101, na predavanje z naslovom: BIOTECHNOLOGY-DERIVED (GM) CROPS:  AN OVERVIEW OF DISCOVERY, DEVELOPMENT AND ENVIRONMENTAL RISK ASSESSMENT. 

Predavatelj bo Thomas E. Nickson iz službe Regulatory Environmental Policy pri firmi Monsanto Company.

95 milijonov let stari fosilni ostanki, tudi bakterijski

V jantarju, starem 95 let milijonov let, najstarejšem, kar so ga doslej našli na afriškem kontinentu, so raziskovalci mešane, ameriško nemške, skupine odkrili tudi fosilne ostanke organizmov iz te dobe. V jantarju je bilo ujetih 13 različnih vrst insektov in pajkov, parazitske glive in tudi filamentozne bakterije, ob ostankih rastlin cvetnic in praproti.

Predavanje prof. dr. Prosserja

Posredujem vabilo prof. dr. Mandičeve iz BF za predavanje prof. dr. J. I. Prosserja:

Spoštovani,
vljudno vabimo na predavanje eminentnega gosta iz tujine, prof. J. I. Prosserja, ki prihaja  iz Univerze v Aberdeenu na Škotskem. Predavanje organizira Slovensko mikrobiološko društvo, s strani Biotehniške fakultete pa Katedra za mikrobiologija.

Profesor Prosser  je mednarodno priznan znanstvenik na področju mikrobne ekologije, avtor več kot 150 znanstvenih člankov in  številnih knjig, dobitnih mnogih mednarodnih priznanj, vabljen predavatelj na številnih univerzah po svetu  ter odgovorni urednik priznane revije s področja mikrobiologija  “FEMS Microbiology Ecology”.  Predavanje bo v petek, 16. 4. 2010 ob 10h v B5, Biološko središče.

Veselimo se vaše udeležbe
S prisrčnimi pozdravi
prof. dr. Ines Mandič-Mulec

Še enkrat cianobakterije za biogorivo

Raziskovalci na Arizona State University so se lotili genskega spreminjanja cianobakterij z namenom proizvodnje in izločanja maščobnih kislin v gojišče. Z vnosom encima tioesteraze so povečali celično proizvodnjo maščobnih kislin vse do ravni, ko začno celice z difuzijo izločati kisline v okolico. Za nadaljnje povečanje prestopa kislin v medij so spremenili tudi lastnosti celičnih ovojev – sloja S in peptidoglikana – tako da maščobne kisline z večjo lahkoto prehajajo celično steno. Učinek prestopa so tako uspeli povečati za tri krat. In izboljšav so se lotili še na tretji način: z dodajanjem genov za prekomerno proizvodnjo maščobnih kislin in z odstranitvijo nekaterih presnovnih korakov, ki niso pomembni za preživetje celic. Vse to s poglavitnim končnim ciljem ohranitve celične rasti ob podpori proizvodnje maščobnih komponent na poti do izrabe teh fotosinteznih mikroorganizmov za proizvodnjo bioenergentov.

Blog s podkasti

Če tega bloga še niste odkrili sami, vas moram nanj opozoriti. Blog BacterioFiles prinaša zvočne zapise aktualnih novic iz sveta mikrobiologije. Ob zapisu v mp3 formatu, ki si ga lahko presnamete na svoj iPod ali drug predvajalnik in ga boste poslušali npr. naslednjič na avtobusu ali vlaku, avtor Jesse Noar za vsako zgodbo dodaja tudi dodatne podatke, slikovne in tekstovne. Ob tem vas z linki opozarja tudi na druge zanimiv zgodbe iz področja, ki jih prinašajo različne spletne novičarske strani.

Na sledi novi protimikrobni strategiji

Raziskovalka prof. V. Sperandio iz Univerze Texas razkriva morebitno novo pot zdravljenja prehransko vezanih infekcij. Patogene bakterije naj bi v prebavilih prepoznale gostiteljeve hormonalne signale, konkretneje adrenalina in ta jih nato vzpodbudi k proizvodnji toksinov. Skupina okoli Sperandijeve pa je prepoznala molekulo LED209, ki preprečuje bakterijsko vezavo adrenalina in s tem prekine signal sprožanja toksinske proizvodnje. Dodatna prednost predlaganega nadomeščanja antibiotikov z regulatorji hormonalnega vpliva je tudi, da medtem ko antibiotiki lahko sprožijo bakterijski SOS odziv, ki poveča virulenco, tega LED209, ki nima vpliva na mikrobno rast, ne povzroči.

Tudi tako bakterije proizvajajo kisik

Sid Perkins nam v Science News predstavlja objavo v Nature, kjer avtorji Ettwig in sod. razkrivajo nov, presenetljiv način proizvodnje kisika iz nitrita pri katerem bakterije izkoriščajo metan v kisika revnih sedimentih.