Mandlji kot prebiotiki

Prebiotike imenujemo neprebavljive sestavine v hrani, največkrat so to oligosaharidi, ki s tem, ko podpirajo rast koristnih mikroorganizmov (tudi probiotikov) v prebavilih, ugodno vplivajo na zdravje gostitelja. Nove raziskave kažejo, da so učinkoviti kot prebiotiki mandlji, ki jim tudi sicer pripisujejo kar nekaj zdravilnih učinkov, med drugim naj bi zniževali raven holesterola. 

Pasti "biološke" reje

Nekoliko presenetljiv zapis v reviji New Scientist nas opozarja, da t. i. biološka reja domačih živali morda prinaša nepričakovane vzporedne nevarnosti.

Raziskovalci na Univerzi Ohio State so namreč ugotovili imunska protitelesa proti bakterijam rodu Salmonella pri 39 % prašičev rejenih v svinjakih in z dodatkom antibiotikov h krmi ter pri 54 % prašičev v t. i. "organski" reji na prostem s krmo brez antibiotikov. To odpira seveda dilemo: redno dodajanje antibiotikov v krmo povečuje tveganje razširjanja na antibiotike odpornih bakterij, v biološki reji brez antibiotikov pa je pri živalih v večji meri ugotovljeno nosilstvo salmonel, ki povzročijo npr. samo v ZDA letno milijon toksikoinfekcij s hrano.

Prav tako so pri živalih v prosti reji odkrili povečan obseg okužb s parazitom Toxoplasma in presenetljivo tudi okužbe s parazitom Trichinella, ki velja v ZDA za izkoreninjeno pri klasični hlevski reji.

Genom kakavovca

V povezavi industrije čokolade Mars Inc., računalniškega giganta IBM in ameriškega ministrstva za kmetijstvo (USDA) naj bi se lotili določitve genoma kakavovca (Theobroma cacao) s ciljem izboljšati možnosti za učinkovitejše žlahtnjenje rastline na kateri temelji trg vreden 5 milijard dolarjev. V NCBI bazi rastlinskih genomov lahko vidimo, da je del genskega mapiranja kakavovca že v opravljen.

Evropski izvor lymske biorelioze

Angleški in ameriški raziskovalci so v skupni raziskavi ugotovili, da ima povzročiteljica bolezni, bakterija iz rodu Borrelia, ki jo dokazujejo v Severni Ameriki, najbrž zgodnje korenine izvora v Evropi. Z raziskavo evolucijske zgodovine, ki jo omogočajo sodobne genetske tehnike, so namreč ugotovili, da med evolucijsko mlajšimi in starejšimi sevi tisti starejši kažejo večjo sorodnost s sevi izoliranimi v Evropi. Raziskovalci sodijo, da naj bi do tega preskoka prišlo nekaj milijonov let nazaj. V vesti najdemo tudi podatek, da je v ZDA ugotovljena le ena vrsta borelij, Borrelia burgdorferi, ki povzroča lymsko boreliozo (ime je bolezen dobila po kraju Lyme v državi Connecticut, ZDA, kjer je bila prvič ugotovljena), medtem ko so v Evropi znane štiri vrste patogenih borelij.

Presenetljiv genski prenos

Da so si preproste prokariontske organizemske skupine v obdobju zgodnje evolucije obsežno izmenjevale genetski material je splošno veljavna teza. Take pojave zasledimo lahko tudi danes. Redkejši pa so opisi prenosa genetskega materiala med prokariontskimi in evkariontskimi organizmi, torej med domenami, o čemer poročajo D. A. Fitzpatrick in sodelavci. Ugotovili naj bi namreč prenos genov med bakterijami in glivo Candida parapsilosis.

Bioetanol manj zanimiv

Laboratoriji se pod geslom biogoriv druge generacije vse intenzivneje posvečajo iskanju poti, po katerih bi namesto bioetanola mikroorganizmi proizvajali dizelske nadomestke. Slabosti bioetanola kot sta relativno manjša energetska gostota goriva in energetsko potratna proizvodnja vzpodbujajo k mikrobni proizvodnji ogljikovodikov, primerljivih tistim v današnjih dizelskih gorivih. Taka proizvodnja naj bi bila tudi okoljsko prijaznejša od sicer konkurenčne kemijske proizvodnje biodizla. Optimistične napovedi govorijo celo o ceni v območju 50 dolarjev za sod (barrel) takega goriva!

Bakterijsko utišanje

Tehnikam genskega utišanja ("gene silencing") se obetajo zanimive naloge tudi pri uravnavanju bakterijske fiziologije. Napovedujejo možnosti učinkovitejšega nadzora trdovratnih infekcij z utišanjem antibiotskih rezistenčnih genov  pa seveda tudi v različnih industrijskih uporabah mikroorganizmov, kot je trenutno zelo aktualna proizvodnja biogoriv.

Virusi proti raku

Virusi genetsko prilagojeni tako, da lahko uničijo rakave celice predstavljajo obetavno strategijo za zdravljenje posebno zločestih možganskih tumorjev kot so glioblastomi. Žal telesni obrambni sistem pogosto izloči viruse preden lahko ti pomembneje prizadenejo tumorsko tkivo. Novejše raziskave kažejo tudi, da se ob uničenju rakavih celic z virusi sproščajo proteini, ki vzpodbudijo rast novih krvnih žil v tumorskem tkivu in obnavljajo tumorsko rast.

Zadnje predavanje

V petek sem pri mikrobiologih v drugem letniku imel zadnje predavanje v svoji učiteljski karieri. No, upam, da samo zadnje predavanje v formalnem okviru, s koncem tega semestra v septembru se namreč upokojim. Študentom sem se zahvalil, ker so mi bili zadnji avditorij in aplavz je bil prijazno priznanje, v kratkem klepetu v nadaljevanju pa sem tudi lahko zaslutil, da so razumeli moje občutke...

Hujšajmo z bakterijami

Vse pogostejša so poročila raziskav o vplivu črevesne flore na debelost človeka. Tako so na Medicinski šoli Univerze Stanford uspeli z dodajanjem probiotičnih bakterij učinkovito podpreti kirurško rešitev želodčne premostitve pri zmanjševanju telesne teže ob tem da so tako tudi omejili komplikacije, ki spremlja kirrurški poseg.

Mikrobno bogati morski sedimenti

Pred leti so nas presenetile najdbe živih mikroorganizmov globoko v celinskih tleh, tudi v območjih skalne osnove tal v globini nekaj kilometrov. Zdaj se slika mikrobne poselitve planeta dopolnjuje z ugotovitvami mikrobne pristnosti globoko pod morjem. Celo 70% vseh na zemlji živečih mikroorganizmov naj bi živelo v morskih tleh, v porah kamenin. Biogeokemik K. J. Edwards iz USCLA je s sodelavci ugotovila, da gram podmorskega talnega bazalta vzhodnega Pacifika vsebuje med 3 milijoni in milijardo mikroorganizmov, medtem ko kubični centimeter v morski vodi nad temi tlemi vsebuje vsega od 8.000 do 90.000 mikroorganizmov. Tudi različnost združbe bakterij in arhej je skromnejša v morski vodi z okoli 12 različnimi mikrobnimi vrstami ob 440 vrstah v bazaltnih tleh.

V podobni študiji so nedavno  R. J. Parkes in sodelavci iz Univerze Cardiff analizirali vzorce podmorskih sedimentov v globini med 860 in 1626 metri na področju Nove Fundlandije. Po njihovih najdbah naj bi kubični centimeter teh sedimentov v porah naseljevalo milijon in pol mikroorganizmov. Nekako 60% teh celic je bilo živih.

Poseganje v celično strukturo

Švicarski raziskovalci so dokazali, da je mogoče spreminjati celične funkcije tudi brez poseganja v celični genetski zapis. Celice evkariontskih organizmov vsebujejo celične razdelke (kompartmente) t. i. organele, ki v celici opravljajo posebne presnovne naloge. Raziskovalcem na Univerzi Basel je uspelo v celico vstaviti umetne polimerne organele, tako da so izkoristili sposobnost nekaterih celic npr. makrofagov, da požro ("fagocitirajo") delce iz okolice. Podtaknili so jim torej polimerne kapsule, ki so vsebovale encime in po vstopu v celico jim je uspelo dokazati, da so encimi bili tudi znotraj celice funkcionalni. Celici so tako zagotovili novo vlogo in avtor W. Meier ji je zato tudi dal ime "nanoreaktor".

Mikrobna združba prebavil je usmerjala evolucijo

Živahno raziskovanje mikrobne poselitve prebavil živali in človeka, ki smo mu priča zadnja leta, ponuja vse več dokazov, da so mikroorganizmi, ki stalno naseljujejo prebavni trakt, pomembno, če ne odločilno prispevali k evoluciji sesalcev. Kar nas seveda ne sme začuditi ob vrsti vplivov, tako v prebavi in presnovi ter pri obrambnih funkcijah gostiteljskega organizma.   

BLOGRES 2.0

Tudi letos se bomo blogerji srečali na slovenskem blogerskem kongresu, drugem BLOGRESu. Se še spomnite lanske prve prireditve; mislim, da je uspeh lanskega dogodka razlog letošnjega nadaljevanja. In prepričan sem, da bo letošnje srečanje ponoven uspeh, tudi zato ker blogosfera nezadržno raste. In blogerji se vendarle znajo družiti tudi "v živo". Če še niste bloger, pridite 20. in 21. junija na Blogres in skoraj bi upal staviti, da se boste pridružili aktivnim blogerjem.

Mikrobiološke spletne strani

Poleg liste spletišč, koristnih za mikrobiološko izobraževanje, ki ga je pripravil EDU forum Ameriškega mikrobiološkega društva (ASM), najdemo na spletu ASM tudi uradni in širši indeks mikrobiološko tematiziranih spletnih strani, ki ga člani društva stalno dopolnjujejo.

Pa še nekaj za ljubitelje mikrobioloških blogov:
http://www.horizonpress.com/blogger/
http://wordpress.com/tag/microbiology/
http://dir.blogflux.com/tag/microbiology

Kronobiologija pri mikroorganizmih

Kronobiologija je področje znanosti, ki preučuje periodične (ciklične) pojave pri živih organizmih povezane s sončnimi in lunarnimi ciklusi (cit. po wikipediji). Bloger Coturnix je pripravil petdelno serijo zapisov na temo kronobiologije v katerih se ukvarja s cianobakterijami: prvi o splošnih zakonitostih cirkadičnih ur, drugi o cirkadični uri pri Synechococcus elongatus, tretji o adaptivnih funkcijah pri cianobakterijah, četrti o cirkadičnih urah pri cianobakterijah. 

Prihodnost biotehnologije

Blog Technut News nam predstavlja svoje videnje 15tih razvojnih usmeritev v biotehnologiji, ki bodo spremenile naš svet. 

Kako se skriva povzročitelj tuberkuloze

Raziskovalci na Univerzi British Columbia in na Coastal Health Research Institute iz Vancouvra so odkrili, kako se bakterije tuberkuloze skrivajo in razmnožujejo v človeškem telesu.

Mycobacterium tuberculosis (M.t.) okuži telesne obrambne celice, makrofage. Običajna naloga makrofagov je, da "požro" vsiljive bakterije in jih encimsko razgradijo. M.t. pa proizvaja protein, ki to sposobnost makrofagnih celic izniči, bakterije se v celici pritajijo in razmnožujejo. S prepoznavo tega proteina bodo zdaj lahko okužene celice v telesu identificirali in načrtujejo tudi proizvodnjo protiteles proti temu specifičnemi mikobakterijskemu proteinu.

Tuberkuloza je po smrtnosti še vedno vodilna med infekcijskimi boleznimi v svetu. Po podatkih WHO se v svetu pojavi vsako leto deset milijonov novih primerov tuberkuloze in letno umre dva milijona bolnikov.

iGEM 2008

Naj vas opozorim na zapis v Novih biologijah.

4. kongres Slovenskega mikrobiološkega društva

Med 19. in 22. novembrom letos nas vabi k obisku že 4. kongres Slovenskega mikrobiološkega društva, ki bo pod geslom "Microbiology for today" izveden v Portorožu. Več o dogodku lahko najdete na kongresni spletni strani.