Gates znova Globalnemu fondu

Na novinarski konferenci na Svetovnem ekonomskem forumu v Davosu je Bill Gates sporočil, da bo njegova “The Bill & Melinda Gates Foundation” vložila še 750 milijonov $ v Globalni fond za borbo proti AIDSu, tuberkulozi in malariji. V zadnjih desetih letih so Gatesovi že namenili temu fondu 650 milijonov $.

Virus Schmallenberg

Povzemam po spletnem forumu FluTrackers.com: pri majhnih in velikih prežvekovalcih so koncem lanskega leta ugotovili obolenje, ki ga povzroča arbovirus iz rodu Orthobunyavirus in je začasno imenovan virus Schmallenberg. Prva poročila o obolenjih so bila iz Nemčije in Nizozemske, nedavno pa v istem viru poročajo tudi o obolelih ovcah v Veliki Britaniji in Franciji. Simptomatika je primerljiva z boleznijo Akabane, zanjo je značilno poškodovanje fetusa, čemur sledi zvrgavanje ali se rojevajo kongenitalno prizadeti mladiči. Virus prenašajo insekti, bolezen je po svetu dokaj razširjena, a je v Evropi doslej ni bilo. Ni znano, da bi bil za virus občutljiv človek, tudi ne povzroča obolenj pri konjih, prašičih, mačkah in pseh, čeprav se pri njih občasno ugotovljajo specifična protitelesa brez druge simptomatike. Bolezen pa se lahko prenese na divje prežvekovalce.    

Elektronska taksonomija

Pri prepoznavi mikroorganizmov in njihovem razvrščenju se je v novejšem času za določene namene močno uveljavila t.i. tipizacija na osnovi multilokusnih zaporedij (v SBD slovarju tudi: tipizacija na osnovi zaporedij več lokusov) (originalno angl.:  multilocus sequence typing - MLST). Rezultate sekvenčne analize je mogoče odlagati tudi na spletu in z izgradnjo ustreznih baz se močno povečuje dodana vrednost hitrejše primerjave rezultatov in prepoznave novih sevov v pristopu, za katerega se uveljavlja ime elektronska taksonomija. Na Imperial College London so vzpostavili spletni portal eMLSA.net in vabijo k sodelovanju. Prav tako so odprtega dostopa druge podobne baze: na univerzi Oxford – PubMLST, baze MLST Databases na univerzi v Corku in baze na Institute Pasteur v Parizu Pasteur MLST Databases.

Vpliv prebavnega mikrobioma na pojavnost srčnih obolenj

Sporočila nedavnih raziskav, objavljena v reviji FASEB in zaključki povzeti v članku MedicalXpress, nakazujejo realen vpliv črevesne mikrobne združbe (pravimo ji tudi mikrobiom prebavil) na resnost pojava srčnih obolenj pri poskusnih živalih. Ob predpostavki, da visok nivo hormona leptina v krvi pomembno povečuje riziko pojave srčnih obolenj, so v dveh poskusih vplivanja na prebavni mikrobiom uspeli dokazati znižanje leptina. Bodisi da so dodajali antibiotik z izrazitiom vplivom na črevesni mikrobiom (vankomicin) ali pa so na sestavo mikrobioma vplivali z dodatkom probiotika, za katerega je znano, da znižuje nivo leptina (Lactobacillus plantarum 299v). V obeh primerih so na poskusnih miškah dokazali zmanjšanje kardialnega rizika, medtem ko je predhodno dodajanje leptina živalim kardiopreventivni učinek antibiotika ali probiotika izničilo. 

Strah pred ptičjo gripo, tokrat drugače

Zgodba začenja septembra lani na evropski konferenci o influenci na Malti in odmeva tudi danes. Še več, postala je prav vroča tema, tako zaradi odmevov v zdravstvenih krogih, kot zaradi vpliva, ki ga bo lahko imela na politiko javnega objavljanja raziskovalnih dosežkov. Skupina raziskovalcev Erasmus Medical Centra iz nizozemskega Rotterdama je na konferenci predstavila rezultate svojih raziskav virusa ptičje gripe H5N1, napovedali pa so tudi že pisno objavo. Z virusom pričje gripe se lahko okužijo tudi ljudje s tem, da pri njih povzroča obolenje z veliko smrtnostjo, ki lahko preseže 50%. K sreči ta virus ni zelo kužen za sesalce, potreben je tesen stik z bolnimi živalmi. Vendar pa so holandski raziskovalci z vnosom specifičnih mutacij preoblikovali virus tako, da se je med poskusnimi živalmi, za študij patogeneze influence je najprimernejši beli dihur, pričel širiti s hitrostjo, ki je sicer značilna za sezonsko gripo. Seveda se je strokovna javnost in z njo ob živahnem pokritju s strani novinarjev tudi širša javnost odzvala z zaskrbljenostjo, reagirali pa so tudi organi zdravstvenega nadzora po svetu. Ker je del raziskav vezan tudi na sodelovanje z ameriškimi laboratoriji se je sestal ameriški Nacionalni svetovalni odbor za biološko varnost pri Nacionalnih inštitutih za zdravje (NIH) in avtorjem raziskave predlagal moratorij za objavo nekaterih ključnih podatkov o patogenostnih determinantah spremenjenega virusa. Tudi svetovna zdravstvena organizacija (WHO) svari pred objavo delov raziskovalnih podatkov pridobljenih v nedavnih raziskavah pričje gripe. Razlog vseh teh svaril je seveda strah, da bi podatke lahko zlorabili bioteroristi. Vendar pa je predlagani ukrep v neskladju z splošno prakso, da raziskovalci svoje raziskovalne dosežke, ki »preživijo« predhodno ekspertno oceno, objavijo. Številni, zlasti ameriški raziskovalci opozarjajo, da je predlagani ukrep strokovne cenzure podatkov predvsem v škodo znanosti, saj prav objave novih spoznanj sprožajo nova odkritja, ta pa so ključna seveda tudi za napredek na področju javnega zdravstvenega varstva.

Iz Kvarkadabre…

Tole je res vredno ogleda!

Portal klinične mikrobiologije/imunologije

Ameriško mikrobiološko društvo - The American Society for Microbiology (ASM) je pripravilo nov portal za klinične mikrobiologe in imunologe – Clinical Microbiology Portal. 

Carl von Linné

Na današnji dan, pred 234 leti je umrl (10. januar 1778 v Uppsali) švedski naravoslovec Carl von Linné, najprej izobraževan kot botanik, nato aktiven kot zdravnik, v naravoslovju  pa velja za očeta taksonomije, ki jo utemelji s svojim najbolj znanim delom Systema Naturae, katerega značilnost je dvoimensko (binominalno, binarno) poimenovanje organizmov in struktura hierarhije taksonov od vrste, roda, reda do razreda. 

The Microbiology Network

The Microbiology Network ekspertno svetuje v vprašanjih mikrobiološkega nadzora in dobre proizvodne prakse v farmacevtiki in zdravstvenih dejavnostih. Omogoča spremljanje tudi preko Twitterja.

Še en zagovor vakcinacije

Zapis S. L. Weinreba v NYT je gotovo prepričljiv zagovor nujnosti vakcinacije. Če sodelujemo v različnih dobrodelnih aktivnostih, ker čutimo to kot obvezo zaradi sobivanja v skupnosti, ima enako vrednost tudi če sprejmemo nase obvezo cepljenja. Tako z zagotavljanjem čredne imunosti pomagamo prav njim, ki so v skupnosti in zaradi skupnosti posebej ogroženi.

Louis Pasteur, rojen pred 189 leti

Na današnji dan se je leta 1822 v francoskem mestu Dole rodil Louis Pasteur; kemik in mikrobiolog; zaradi zapuščine na različnih področjih mikrobiologije pa najbrž njen najimenitnejši utemeljitelj.

Praznično voščilo

Prijazen božično novoletni praznični čas in vse dobro v prihajajočem letu želim vsem svojim bralcem in komentatorjem.

 

Sovražni govor drugačne vrste

Te dni pogosto slišimo besedi “Sovražni govor”. Vendar, če nekdo neti odpor proti enemu najmočnejših orožij, ki ga ima zdravstvo v zaščiti pred infekcijskimi boleznimi, namreč pred vakcinacijo, je tudi to zame sovražni govor. Govorjenje, ki sesuva zaupanje v medicinsko znanost, v medicinsko doktrino, v organizacijo zdravstvenega sistema in v požrtvovalno zdravstveno osebje, ki ga vzpostavlja. Teoretiki zarot, ki pisarite pamflete, kot je tale na blogu Vocja cesnja, zbudite se iz svojih blodenj in orazumite se vendar!!!   

Biotehnološka revolucija – niz videoklipov

Vse pogosteje slišimo sintagmo “Biotehnološka revolucija”. Prisluhnimo pripovedovalcem v 6 nadaljevanjih, kako daleč smo in kam nas bo še odpeljala. 

Googlovo napovedovanje gripe

Pri Googlu so se lotili zanimivega projekta. V servisu Google Flu Trends spremljajo pogostost iskanja vsebin o gripi s strani uporabnikov iskalnika. Ko so v preteklih letih primerjali te podatke z uradnimi podatki o pojavljanju bolezni, ki jih objavljajo zdravstvene službe v deželah vključenih v poskus, so ugotovili veliko skladnost obeh trendov. Več o tem je mogoče prebrati v članku. Slovenije žal še ni med državami, ki jih je mogoče spremljati, nam najbližji državi sta Avstrija in Madžarska.

Nevarni “strupi” v cepivih?

Če vas misel na cepljenje še vedno plaši pa niste zaprisežen(a) nasprotnik(ca) cepljenja, ampak ste zgolj negotovi ali morda strašilne besede aktivistov, ki svarijo pred cepljenjem, vendar nimajo svoje teže, vam svetujem prebrati tale zapis blogerja s psevdonimom Mutant Dragon. Avtor na poljuden način predstavi pomembne prednosti cepljenja, nato pa pojasni tudi čemu vsebujejo vakcine nekatere dodatke, ki bi morda lahko zbujali skrb. In ki jih zastraševalci tako radi uporabljajo kot argument, da bi nas odvrnili od cepljenja oz. prepričali starše, da naj svojih otrok ne dajo cepiti.

In da posebej odvrnem mamice od zavračanja vakcinacije naj svetujem branje še enega simpatičnega zapisa mamice blogerke Jeanne Garbarino. 

Mikrobiološke revije ASM

Ali ste vedeli, da nabor 12 revij, jih izdaja Ameriško mikrobiološko društvo (ASM) objavi letno 23% vseh mikrobioloških člankov in da ti članki pritegnejo 37% vseh citatov v področju mikrobiologije.

Štiri revije iz nabora ASM zasedajo mesta med 20 revijami razvrščenimi po ISIjevem dejavniku vpliva: 3., 5., 18. in 20. Med najbolj citiranimi revijami v mikrobiologiji zasedajo revije, ki jih izdaja ASM 1., 2., 3. in 4. mesto. (Povzeto po reviji Microbe.) 

Ošpice grozijo

V zadnjem času so tudi v naših medijih nekajkrat poročali  o  zaskrbljujočem pojavljanje ošpic, kljub temu, da je zagotovljeno učinkovito cepljenje proti tej izjemno kužni otroški bolezni, ki jo razen tega lahko spremljajo tudi zelo zaskrbljujoče komplikacije. Velja zato prebrati poročilo Evropskega centra za preventivo in kontrolo bolezni (ECDC - European Centre for Disease Prevention and Control). Kdor želi najti jasno sporočilo kako pomembna je vakcinalna zaščita, ga bo v tem poročilu zagotovo našel.

Življenje na arzenu… ne gre!

Skoraj natančno pred letom dni je mikrobiologe zlasti pa biologe, ki iščejo izvor življenja, “pretresla” vest o bakterijah, ki bi naj bile sposobne vgrajevati arzen v svojo DNK. NASA, ki je stala izza projekta, je skoraj napovedovala odkritje nove domene živega sveta, celo namigovanje na zunajzemeljski izvor je bilo čutiti. Objava je imela izjemen odmev, pri čemer se je zlasti močno, prav vzorčno, odzvala spletna znanstvena socialna komentatorska scena. Blogi in forumi so brenčali od medklicev in priznati je treba, da je v odzivih prevladovala skepsa. Zdaj po letu dni kaže, da je bila skepsa na mestu; znana je zgradba genoma, o arzenu v DNK ni duha ne sluha, kaže celo, da bakterija, gre za vrsto iz rodu Halomonas, ni posebno prilagojena na velike koncentracije arzena.

Trdoživa odpornost na antibiotike

Kanadski raziskovalci so ugotovili, da je pri živalih, pri katerih v zdravljenju že dve leti in pol niso uporabljali antibiotikov, še vedno mogoče najti bakterije, ki so postale odporne na antibiotike, uporabljene v preteklosti.