Pa še to…

Morda vam bo zanimivo…

O drevesu življenja

V tem tednu smo bili naravoslovci močno pod vtisom proslavljanja Darwinovih praznikov. Med drugim je bil Darwin tudi med prvimi, ki se je ukvarjal z risanjem organizemskih evolucijskih povezav v grafih, ki jih danes opisujemo kot drevesa življenja. Menda jih je narisal več, kot nam to razkrije Zimmer v nedavnem članku v NY Timesu, vendar le ena skica je doživela večjo popularnost. V zvezi s tem pa je vredno omeniti projekt oz. iniciativo, ki jo že nekaj let financira ameriška NSF z imenom Sestavljanje drevesa življenja (Assembling the Tree of Life – AToL) in ponuja učiteljem in učencem obilico odličnih sestavkov.  

O retrovirusih

Na priljubljenem blogu Microbiology Bytes najdete zelo informativen zapis o retrovirusih. Spremljate ga lahko kot pripovedovano prezentacijo (mogoče jo je tudi povečati čez ves ekran), tekst je na voljo tudi samostojno, lahko pa si zvočno podkast verzijo prenesete tudi na svoj iPod. Te različne možnosti predstavljanja učnih vsebin, ki so danes na voljo, me res navdušujejo.  Ni, da ni…  

Evolution of evolution

Ameriška znanstvena fundacija (National Science Foundation - NSF) je ob priložnosti Darwinovih obletnic oz. konkretneje k izdaji dela Origin of Species pripravilo posebno poročilo Evolution of evolution, v katerem v tekstovnem in v interaktivnem video načinu predstavlja vpliv Darwinovega dela na različna znanstvena področja.

Darwinovemu spominu je bil posvečen tudi pogovor dveh Rihardov, Richarda Dawkinsa, upokojenega profesorja Univerze v Oxfordu in lorda Richarda Harriesa of Pentregarth (bivšega oksfordskega škofa ) na večer Darwinovega rojstnega dne, 12. februarja letos. Pogovor je bil posvečen spominom na odmevno in ostro debato med Darwinovim prijateljem in zagovornikom Thomasom Huxleyem in škofom Samuelom Wilberforcom, ostrim nasprotnikom evolucijske teorije, na isti lokaciji v letu 1860. Tokratni pogovor je seveda izzvenel kot prijateljska izmenjava pogledov o poenotenem sprejemanju evolucijske teorije in o razhajanjih v pogledu religije med izpričanim ateistom Dawkinsom in umirjenim cerkvenim dostojanstvenikom Harriesom. 

Mikrobne združbe pri periodontitisu

Povzemam po izvlečku iz revije Nature (457, 7230, 5. februar 2009):

“M. Ramsey in M. Whiteley iz Univerze Texas v Austinu ugotavljata, da patogena bakterija, ki povzroča periodontitis (“gum disease”) potrebuje signale druge bakterije, da se zavaruje pred imunsko obrambo gostitelja. Vodikov peroksid, ki ga izločajo oralni streptokoki, stimulira Aggregatibacter actinomycetemcomitans (eden od poglavitnih krivcev vnetij obzobnega tkiva) k povečani proizvodnji beljakovine ApiA, posredno preko senzorske beljakovine OxyR. ApiA poveča vezavo A. actinomycetemcomitans na humano beljakovino z imenom faktor H, kar zaščiti bakterijske vrste pred imunskim sistemom gostitelja.”

Afrika in AIDS

Naj povzamem samo nekaj podatkov, ki jih sporoča Reuters danes:

“Podsaharska Afrika ostaja najbolj prizadeto področje kar zadeva AIDS, saj živita tam dve tretjini vseh okuženih z virusom HIV na našem planetu: danes verjamejo, da na tem področju živi 22,5 milijonov okuženih z virusom HIV. Od skupno 2,1 milijona smrtnih primerov v letu 2007 jih je 1,6 milijona vezanih na Podsaharsko Afriko. Po ocenah je bilo v letu 2007 na tem področju na novo okuženih 1,7 milijona otrok in odraslih, kar je manj kot leta 2001, ko je to število bilo 2,1 milijona.”

Darwinov teden, Darwinovo leto

V naslednjem tednu bomo brez dvoma imeli priložnost spremljati številne prireditve in prebrati mnoga sporočila, ki bodo posvečena Charlesu Robertu Darwinu. Utemeljitelj evolucijske teorije za katerega je mogoče brez pretiravanja reči, da je za vselej spremenil človekovo znanstveno misel, je bil rojen 12. februarja 1809 v Shrewsburyju, v grofiji Shropshire, v Angliji, na domu njegove družine The Mount. Letos bomo slavili tudi 150. obletnico izida njegove najbolj vplivne knjige “On the Origin of Species by Means of Natural Selection”.

Nasveti za genotipiziranje

Spletna revija Genome Technology je v sponzorstvu več firm pripravila zanimiv priročnik o genotipiziranju, ki je na voljo v odprtem dostopu (kot .pdf dokument). Posebno zanimiv je način priprave prispevka; uredniki so pripravili nekaj vprašanj, na katera odgovarja skupina izbranih ekspertov v obliki kratkih priporočil oz. izkustvenih utrinkov.

Bolnišnične okužbe so izziv za biotehnologijo

Kot lahko preberemo v Bioresearch Online predstavljajo hospitalne infekcije pomembno grožnjo za zdravje človeka. V ZDA se uvrščajo med deset najpogostejših vzrokov smrti. Ob ocenjeni pogostosti, ko prizadenejo te okužbe med 5% in 10% hospitaliziranih bolnikov, predstavlja pri njih to dva milijona primerov in 90.000 smrti letno s spremljajočim finančnim bremenom med 4,5 ter 5,7 milijarde US$.

Pri tem se pojavlja nujna potreba po novih učinkovitih sredstvih za borbo proti infekcijam, saj se povečuje tako število okužb, odpornih proti trenutno razpoložljivim antibiotikom, kot se množi pogostost razširjanja infekcij, ki so posledica vse hitrejših in v razdaljah vse obsežnejših potovalnih navad človeka.

Razvoj novih protimikrobnih sredstev žal zaostaja za potrebami, ki jih seveda zaostruje prav omenjeno naraščanje mikrobne neobčutljivosti. V letu 2007 je npr. ameriška Agencija za zdravila  FDA med 74 novimi zdravili odobrila le dva antibiotika in med 2.700 učinkovinami, ki so v razvoju, je le 50 antibiotikov.

Več o tem je mogoče prebrati tudi na strani Kalorama Information.

Kako se virus Ebola izogne imunski obrambi

Novica v ScienceDaily nam pove, da so morda raziskovalci Medicinske fakultete na Univerzi Pennsylvania odkrili enega od vzrokov, čemu je virus Ebola tako ubijalski in učinkovit. V modelni infekciji v celični kulturi so ugotovili, da virus onesposobi celično beljakovino z imenom tetherin, ki je običajno sposobna preprečiti razširjanje virusa od celice do celice. Na delu je podoben mehanizem ohromitve imunskega sistema, kot so ga ugotovili tudi pri virusu HIV.

Možnosti obvladovanja pandemije

Zdravstveni sistemi držav pripravljajo različne scenarije za obvladanje morebitne pandemije influence, predvsem ko imajo v mislih nevarnost razširjanja t. i. ptičje gripe, ki jo povzroča virus H5N1. Med prioritetnimi ukrepi je zagotavljanje ustreznih količin protivirusnih sredstev; tudi pri nas so bile npr. nabavljene večje količine zdravila Tamiflu. Krepijo pa se opozorila, da za zaščito ne bo dovolj le eno sredstvo, saj je potrebno računati na pojav rezistence in zato so se npr. v Veliki Britaniji odločili nabaviti večje zaloge še enega protivirusnega sredstva z imenom Relenza.  

Ebola pri filipinskih prašičih - dalje

Kot preberemo v reviji Nature, se je prejšnji teden iz Filipinov vrnila mednarodna skupina 22 strokovnjakov, ki so preučevali izbruh obolenj pri prašičih, za katera je med drugim obstajal tudi sum okužbe z virusom Ebola, tip Reston (o tem tudi >tukaj). Eksperti so se, kot kaže, vrnili z več vprašanji kot odgovori. Skrb seveda ostaja, saj bi prisotnost virusa, za katerega je doslej veljalo, da ni patogen za človeka in za katerega so nosilci lahko nekatere opice in rastlinojedi netopirji, pri prašičih lahko pomenila, da se virus v prašiču spremeni in postane patogen za človeka, kot se je to po nekaterih hipotezah zgodilo z virusom aviarne influence.      

Bodite zmerno vznemirjeni…

S temi besedami nas je A. J. Cann na Twitterju opozoril na novico, ki jo je včeraj objavil BBC in ji Cann nameni zapis tudi na Microbiology Bytes:

“V enoti za infektivne bolezni z velikim tveganjem v londonski Royal Free Hospital zdravijo bolnika z vročico Lassa. Gre z osamljen primer obolenja pri potniku, ki se je v Vel. Britanijo vrnil iz Nigerije… Vročica Lassa se razširja v neposrednem kontakti s telesnimi tekočinami.”

O vročici/mrzlici Lassa še nekaj podatkov na strani našega IVZ.  

Polio se ne da…

V včerajšnjem časniku Newsweek je objavljen kritičen članek o vzrokih, zakaj vztrajni napori, da bi po vzorcu črnih koz iztrebili virus polio, ne uspejo. Kljub leta trajajočemu programu, ki ga vodi Svetovna zdravstvena organizacija in je med drugim podprt z zajetnimi finančnimi sredstvi, ki jih prispevajo vlade nekaterih držav ter različni filantropi npr. v fundaciji Billa in Melinde Gates in v organizaciji rotarijcev. Žal uspeh izostaja zaradi izvedbenih težav v nekaterih državah, kjer bodisi odpoveduje organizacija vakcinacije (Nigerija) ali pa cepljenje iz nepojasnjenih vzrokov ni uspešno (Indija).   

Darwin’s Gift

V počastitev dvestoletnice rojstva Charlesa Darwina in v čast 150-letnice izida njegove ključne knjige  “On the Origin of Species” je revija Lancet izdala izjemno monografijo “Darwin’s Gift”, s predgovorom in 16 eseji o vplivih Darwinovega dela na razvoj naravoslovja in človekove  misli. Delo je na voljo kot elektronska knjiga  v odprtem dostopu, mogoče pa jo je tudi natisniti ali pa naložiti na prenosne elektronske medije.

Jared Diamond

Trenutno z užitkom prebiram knjigo Jareda Diamonda “Guns, Germs, and Steel”, ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu (Puške, bacili in jeklo, založba Učila, 2008). Avtor s Pulitzerjevo nagrado nagrajene knjige analizira razvoj človeških populacij v zadnjih 15.000 letih, predvsem ko išče razloge za različno hitrost razvoja in razhajanja v civilizacijskih vzorcih, ki jih najdemo na Zemlji. Ker imajo pomembno vlogo v njegovi analizi tudi kužne bolezni človeka, zlasti take z epidemičnim in pandemičnim razširjanjem, knjigo toplo priporočam v branje vsem, ki jih mikrobiologija zanima, profesionalno ali ljubiteljsko. Na kratko predstavi knjigo tudi novinar Nežmah v Mladini.

Naslednja, knjiga, ki se je bom vsekakor lotil, bo Diamondova knjiga “Collapse”, ki jo je napisal 2005 in predstavlja smiselno nadaljevanje prejšnje, saj predstavi njegove razmisleke o razlogih propada nekaterih družb in civilizacij v preteklosti človeka. Tudi to knjigo imamo v slovenskem prevodu, pri založbi Učila je izšla pod naslovom Propad civilizacij in na spletni strani ene do knjigarn sem našel tudi kratek video spot v katerem avtor predstavi svojo knjigo.

V podporo mikrobiološkemu praktikumu

Na zares izjemnem spletnem blogu Microbiologybytes je njegov avtor dr. Alan J. Cann objavil nekaj video klipov na temo Aseptičnih laboratorijskih tehnik in nekaj drugih na temo Mikroskopije.

Bioinformacijski portali

Na blogu Bitesize Bio najdete opise in povezave do nekaterih pomembnejših bioinformacijskih portalov.

Evropska znanost za sistemsko biologijo

Kot lahko preberemo v Genome Web Daily News je skupina evropskih raziskovalcev pripravila priporočila za načrtovalce in financerje v znanosti, ki naj popeljejo evropsko sistemsko biologijo v ospredje, zlasti v biomedicinskih raziskavah.

Poročilo je dostopno na spletu Evropske Znanstvene Fundacije (ESF).

Bakterija Wolbachia bi lahko preprečila širjenje mrzlice denga.

Infekcija z virusom denga je najpogostejša okužba, ki jo prenašajo členonožci (komarji) z letno med 50 do 100 milijoni bolezenskih primerov (J. A. Cann-1). Zdaj so avstralski raziskovalci ugotovili, da bi človeka morda lahko zaščitili pred dengo tako, da bi komarje okužili z bakterijo Wolbachia, ki skrajša insektom življenje za polovico. In ker dengo prenašajo le starejši insekti, bi tako lahko preprečili razširjanje te resne virusne bolezni (J. A. Cann-2).