Sistem CRISPR/CAS9 se vse bolj uveljavlja pri poseganje v genomsko strukturo, tako za analitične kot terapevtske namene. Tekst Sternberga in Doudne nam prijazno predstavi osnove tega molekularnega orodja. Ob tem pa vse pogosteje srečujemo tudi opozorila o etičnih vidikih nove tehnologije.
Če me med (najbrž redkimi) bralci tega bloga kdo pogreša, naj povem, da bom še vsaj tri tedne odsoten. Sem se namreč preselil (Dom starejših, Notranje Gorice) in Telekom potrebuje vsaj tri tedne, da mi prenese moj internetni račun na novo lokacijo. Naj živi naša komunikacijska ekspeditivnost! Se pa šele zdaj zavedam, kaj pomeni odvisnost, čeprav gre v tem primeru za spletno.
vabimo vas na redni letni občni zbor Slovenskega mikrobiološkega društva, ki bo 31. marca 2015 ob 17.00 uri v Izoli na Fakulteti za vede o zdravju, Univerza na Primorskem, Polje 42 (bolnišnica Izola, levi trakt, 3. nadstropje, predavalnica 4). Vabilo z dnevnim redom najdete v pripeti datoteki.
V okviru občnega zbora bo tudi predavanje prof. Carla V. Bruschi in prof. Valentine Tosato z naslovom: »Genome engineering through chromosome KO and BIT translocation in yeast model cells: biomedical and biotechnological outcomes”. Kratki povzetek predavanja s CV-jem obeh predavateljev si lahko preberete v pripeti datoteki.
Vabljeni!
Nacionalni inštitut za biologijo Vas vabi, da se udeležite predavanja: Primerjalna in funkcionalna genomika rastlinskih patogenih bakterij –fitoplazem, ki ga bo predstavila
dr. Martina Šeruga Musić, Univerza v Zagrebu, Fakulteta za znanost, Oddelek za biologijo, Hrvaška
Predavanje bo v četrtek, 2. aprila 2015 ob 12.00 uri v predavalnici B5 v Biološkem središču, Večna pot 111, Ljubljana.
Potem ko so od zadnjega zaključenega primera ebole 5. marca v Liberiji pričeli odštevati 42 dni do preklica obolenja v državi, so v petek diagnosticirali nov primer bolezni. Izbruh je toliko bolj zagaten, ker ga ne morejo povezati s preteklimi primeri in bolnica tudi ni potovala v sosednje države, kjer bolezen še traja. Liberija je med zahodnoafriškimi državami, kjer že več kot leto dni pustoši ebola, plačala s 4.200 žrtvami največji davek tej bolezni.
Vse več patogenih bakterijskih vrst postaja odpornih proti antibiotikom (OpA) in v najhujšem primeru proti različnim skupinam antibiotikov (t.i. multipla OpA). Med desetimi najpogosteje omenjanimi vrstami najdemo: Escherichia coli, Acinetobacter baumannii, Staphylococcus aureus (MRSA), Mycobacterium tuberculosis, Neisseria gonorrhoeae, Klebsiella pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa, Clostridium difficile, Streptococcus pyogenes in Burkholderia cepacia.
Organizacijski odbor ISAM2015 obvešča, da bo od 25. - 27. junija 2015 v Portorožu (Grand hotel Bernardin) potekal mednarodni simpozij iz anaerobne mikrobiologije (ISAM2015).
Več informacij lahko zainteresirani najdete na spletni strani prireditve.
Jonathan Eisen je v zapisu na blogu microBEnet zbral povezave do odprtih spletnih učnih vsebin, ki obdelujejo mikrobiologijo človekovega pozidanega okolja (poskus prevoda iz angl.: Built Environment).
Sicer pa, če vas mika poiskati odprte učne vsebine še iz kakšnega drugega področja si lahko pomagate z MITjevim iskalnikom.
Danes po svetu praznujemo Darwinov dan! Datum njegovega rojstnega dne se je ponovil že 206 krat.
Če smo se že navadili na kratico GSO (genetsko spremenjen organizem), tako smo namreč prilagodili angleško kratico GMO (genetically modified organism), bomo zdaj morali v naš jezikovni repertoar dodati še kratico GRO. Kar naj bi bila okrajšava za “genetsko rekodirani organizem”; Angleži so temu namreč nadeli ime “genetically recoded organism – GRO”. Raziskovalci iz Harvarda in Yalea so razvili bakterijo, ki ne more preživeti zunaj zelo kontroliranega okolja, torej ne more preživati pobega v naravno okolje. To ji daje atribut “okoljsko varnega GSO”, razen tega pa tako prirejenim industrijskim mikroorganizmom zagotavlja večjo odpornost npr. proti virusnim okužbam. Skrivnost leži v spremenjenem genetskem kodu bakterije, ki ji omogoča oz. jo celo obvezuje na uporabo sintetične aminokisline, ki je sicer v naravi ne najdemo.
Norveškim raziskovalcem je uspelo ukrotiti bakterije za pogon gorivne celice. Za prehrano bakterij uporabljajo odplake iz mlekarske industrije, postopek torej vodo čisti, vzporedna korist pa je pridobljena električna energije. V končnem cilju naj bi v procesu čiščenja odpadne vode skušali pridobiti dovolj energije za njegovo vzdrževanje.
Zadnjih nekaj tednov je v medijih veliko navdušenih poročil o odkritju novega antibiotika teixobactina. Gre za antibiotik, ki pomeni tudi najdbo predstavnika nove protimikrobne skupine, kar se ni zgodilo že več kot desetletje. Posebno obetavno je upanje, da mikroorganizmi proti novemu antibiotiku težko, če sploh ustvarjajo odpornost. A da sam ne modrujem preveč, naj svetujem povezavo, ki prinaša kar nekaj zanimivosti, povezanih z novo učinkovino.
V preglednem članku “Where Next for Microbiome Research?” v januarski številki revije PLOS Biology nam enajst avtorjev predstavi kako vidijo nadaljevanje raziskav človekovega mikrobioma(ov).
Kot pravi Gene Tyson bomo kmalu bomo vstopili v obdobje, ko "bo število populacijskih genomov, deponiranih v javnih bazah podatkov prekosilo tiste iz izolatov in posameznih celic". Vsi avtorji, navedeni v nadaljevanju, opozarjajo da se bo težišče premaknilo od opisovanja sestave mikrobnih združb k osvetlitvi načel, ki določajo njihovo sestavo, dinamiko in funkcije. Kako bo mogoče odkrivati ta načela? Elhanan Borenstein predlaga pristop, ki bi temeljil na sistemski biologiji, zlasti po poti razvoja matematičnih in računalniških modelov interakcije med sestavnimi deli posameznih združb, ki bodo ključnega pomena za razumevanje delovanja in dinamike microbiomov. Evolucijska biologa Howard Ochman in Andrew Moeller želita razvozlati, kako se mikrobni sklopi razvijajo, vendar nas opozarjata, da upoštevamo tudi vlogo mikrobnih združb v evoluciji organizmov in si dovolita razburljivo napoved, da bodo mikrobi vpleteni tudi v pojasnjevanje evolucije eusocialnosti in sodelovanja. Brett Finlay poudarja potrebo po razvozlavanju osnov mehanizmov - posebej kemičnih/metabolnih signalov - za interakcije med člani mikrobnih združb in z njihovimi gostitelji. Poudarja, kako bo to znanje omogočilo ustvarjanje novih orodij za manipulacijo mikrobiote, kar je ključni izziv nadaljnjih raziskav. Heidi Kong spodbuja k razkritju mehanizmov, na katerih temelji povezanost med posameznimi površinami kože, motnjami na njih ter njihovo mikrobioto. Jeffrey Gordon omenja več zanimivih možnosti kot tudi izzivov, ko manipulacija črevesne mikrobiote predstavlja izboljšanje človeške prehrane in zdravja. Končno Karen Nelson, Karim Dabbagh in Hamilton Smith predlagajo, kako nam uporaba sintetičnih genomov s katerimi bi ustvarili nove mikroorganizme in celo sintetične mikrobiome ponuja nov način spreminjanja mikrobiote. Na splošno bi morale prihodnje raziskave mikrobioma, kar zadeva molekule in mehanizme, ki sodelujejo v interakcijah med člani mikrobnih združb in njihovih gostiteljev privesti do odkritja vznemirljive nove biologije in transformativnega zdravljenja.
Zelo razveseljiva in obetavna ponudba prihaja iz Slovenskega mikrobiološkega društva:
Slovensko mikrobiološko društvo podeljuje dve štipendiji mladim mikrobiologom za udeležbo na konferenci »International Conference for Young Scientists: Hot Topics in Microbiology“
Konferenco organizira Češkoslovaško mikrobiološko društvo v sodelovanju z mikrobiološkimi društvi iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske in bo potekala od 23.04. do 26.04.2015 v Štrbské Pleso, High Tatras, Slovaška. Rok za prijavo in oddajo prispevkov je 15. februar 2015, dodatne informacije so na voljo na spletni strani kongresa http://htmicro.sk/ . Dodeljena bo štipendija v višini stroškov kotizacije kongresa (400 EUR).
Pogoji za dodelitev štipendije mlademu mikrobiologu:
Za dodelitev štipendije se prijavite z življenjepisom in priloženim izvlečkom prijavljenega prispevka ter s strani organizatorja izdanim dokazilom o sprejetem prispevku v obliki kratkega predavanja. Prijavo z oznako na ovojnici »Za dodelitev štipendije HTMicro2015« pošljite najkasneje do 09. marca 2015 (datum oddaje na pošti) na naslov: Slovensko mikrobiološko društvo Jamnikarjeva 101 1000 Ljubljana ali v elektronski obliki na naslov smd@smd.si .
V kolikor bosta na razpis prispela več kot dva ustrezna prispevka (sprejet prispevek za kratko predavanje), bo upravni odbor SMD izmed prispelih prijav izbral za štipendiranje le dva kandidata.
Zn. svet. dr. MATJAŽ OCEPEK, predsednik SMD
Carl Zimmer je eden mojih najljubših avtorjev popularne znanosti. V zadnjem letošnjem zapisu na svojem blogu The Loom nam je nanizal svoje letošnje prispevke in predavanja s povezavami.
Iz spleta prevzemam napoved strokovnih prireditev v januarju 2015, pomembnih za mikrobiološko stroko:
January 11 - 14, 2015 Natural Products Discovery and Development in the Post Genomic Era, San Diego, CA, USA
Further information: SIMB Society for Industrial Microbiology and Biotechnology. In light of the rapid progress and growing interest in this area, the Society for Industrial Microbiology and Biotechnology, The Korean Society for Microbiology and Biotechnology, and The Society for Actinomycetes Japan are jointly sponsoring a new international meeting on Natural Products Discovery and Development in the Post Genomic Era.
January 11 - 16, 2015 Precision Genome Engineering and Synthetic Biology: Designing Genomes and Pathways; Big Sky, MT, USA
Further information: Keystone Conference. Keystone Symposia on Molecular and Cellular Biology.
January 11 - 16, 2015 The Biological Code of Cell Signaling: A Tribute to Tony Pawson, Steamboat Springs, CO, USA
Further information: Keystone Conference. Keystone Symposia on Molecular and Cellular Biology.
January 11 - 16, 2015 Viral Immunity, Breckenridge, CO, USA
Further information: Keystone Conference. Keystone Symposia on Molecular and Cellular Biology.
January 14 - 14, 2015 SFAM Winter Meeting, London, UK
Further information: SFAM Society for Applied Microbiology.
January 17 - 18, 2015 Immunology of Fungal Infections: Identifying the Common Beneficial Host-Pathogen Interaction, Galveston, TX, USA
Further information: Gordon Research Seminar.
January 18 - 23, 2015 Genomics and Clinical Microbiology, Cambridge, UK
Further information: Wellcome Trust. Advanced Course. Training in the latest laboratory techniques and data-analysis tools for PhD students, postdocs and clinicians.
January 18 - 23, 2015 Immunology of Fungal Infections: Basic Mechanisms and Translational Implications, Galveston, TX, USA
Further information: Gordon Research Conference.
January 19 - 20, 2015 The Microbiome Forum Asia, Kuala Lumpur, Malaysia
Further information: Global Engage Conference. The latest academic and industry research will explore the human microbiome.
January 20 - 25, 2015 Immunity to Veterinary Pathogens: Informing Vaccine Development, Keystone, CO, USA
Further information: Keystone Conference. Keystone Symposia on Molecular and Cellular Biology.
January 21 - 22, 2015 Pharmaceutical Microbiology conference, London, UK
Further information: Explores key issues in data review and analysis, contamination control strategies, strategies for low endotoxin recovery and best practice in sterile and non-sterile manufacture.
January 22 - 23, 2015 Flow Chemistry, India, Mumbai, India
Further information: This meeting is dedicated to the integration of flow chemistry into everyday practice throughout the world by delivering the latest knowledge and making it available for the entire chemistry community.
January 22 - 23, 2015 Microfluidics and Lab on a Chip, India, Mumbai, India
Further information: The program will consist of moderated sessions and engaging an expert panel on research themes at the core of Microfluidics and Lab-on-a-Chip technology.
January 22 - 27, 2015 Host Response in Tuberculosis, Santa Fe, NM, USA
Further information: Keystone Conference. Keystone Symposia on Molecular and Cellular Biology.
January 24 - 25, 2015 Physical Virology: The Expanding Interface of Viral Characterization and Engineering Application, Ventura, CA, USA
Further information: Gordon Research Seminar.
January 25 - 30, 2015 Epigenetics and Cancer, Keystone, CO, USA
Further information: Keystone Conference. Keystone Symposia on Molecular and Cellular Biology.
January 25 - 30, 2015 Physical Virology: Integrating Global Significance with Atomic Level Understanding, Ventura, CA, USA
Further information: Gordon Research Conference.
January 26 - 30, 2015 Laboratory Diagnosis of Human Parasitic Infections, Leiden, The Netherlands
Further information: ESCMID Course
January 26 - 30, 2015 Working with the Human Genome Sequence,
Blantyre, Malawi
Further information: Wellcome Trust. Advanced Course. Training in the latest laboratory techniques and data-analysis tools for PhD students, postdocs and clinicians.
January 27 - 28, 2015 Diagnostics and Biomarkers: Online Event
Online conference,
Further information: Using a pioneering new platform especially developed for scientific events, this conference will be broadcast to your PC or mobile device on 27th -28th January 2015.
January 28 - 30, 2015 Genomic Medicine for Clinicians, Cambridge, UK
Further information: Wellcome Trust. Workshops and Summer Schools. Intensive, interactive discussion and hands-on training.
January 30 - 30, 2015 BIA Workshop in Infectious Diseases: 8th HIV Dilemmas Conference, Manchester , UK
Further information: Mixture of challenging cases are drawn from real life, all presented by experts using interactive key pad voting throughout. For anyone involved in diagnosis and treatment of infection in HIV patients.
January 30 - February 1, 2015 4th UK RNA Splicing Meeting, Cumbria, UK
Further information: Biochemical Society conference.
Ta povezava na Webicino bo najbrž všeč vsem ljubiteljem družbenih omrežij med mikrobiologi. Zbrane so povezave do novic, blogov, podkastov, mrež, tviterjev, wikijev, video strani, mobilnih aplikacij, iskalnih orodij, prezentacij in drugih virov, ki so povezane z mikrobiologijo. Dobrodošli bodo zlasti komentarji z dodatnimi koristnimi povezavami!
Skupina Spatial Ecology and Epidemiology Group na Department of Zoology Univerze v Oxfordu (Vel. Britanija) se ukvarja s projekti kartiranja nekaterih infektivnih bolezni in njihovih vektorjev. Podatke objavljajo odprtodostopno preko spletnega portala GitHub. Pri tem zajemajo podatke iz različnih bibliografskih virov (npr. PubMed), vključujejo podatke iz sodelav ali pa iz sorodnih internetnih virov zdravstvenega nadzora kot je npr. HealthMap oz. kot je primer nadzora lokacije bolezenskega vektorja v Malaria Atlas Project.
Konec leta je tudi priložnost, ko se marsikje poklonijo popularnim in uglednim sodržavljanom. Nemci to počno npr. s prireditvijo Menschen 2014 – Ljudje 2014 (ki pravkar teče na programu ZDF). Med letošnje Nemke/Nemce 2014 se je uvrstila tudi mladenka Giulia Enders. Mesto si je zaslužila kot avtorica letos najbolje prodajane knjige na nemškem trgu. Prodanih je bilo 800.000 izvodov knjige z naslovom Darm mit Charme – Črevo s šarmom. Giulia je nadebudna študentka medicine, ki jo je med medicinskimi temami prevzelo dogajanje v naših prebavilih. Z delom je pravzprav postavila prijazen spomenik sožitju človeka z njegovo mikrobno združbo v prebavnem traktu. Delo odlikujeta zelo popularna pripoved, ki jo učinkovito dopolnjujejo simpatične risane ilustracije. Kot nalašč (in seveda ne gre za slučaj) je trenutno preučevanje človekove mikrobne združbe, t.i. projekt mikrobiom (Human Microbiome Project) med najbolj vročimi raziskovalnimi temami v naravoslovju.
Zdaj že tretje leto lahko spremljamo vesti o prebavnem mikrobnem okolju na blogu Gut Microbiota Worldwatch. Spletno stran pripravljajo pri European Society of Neurogastroenterology and Motility (ESNM) in je namenjena objavljanju aktualnih vesti o prebavnem mikrobiomu za najširšo javnosti ter medije. Od nedavna je stran na voljo v treh jezikih, poleg angleščine tudi v francoščini in španščini. ESNM sicer pripravlja tudi spletišče Gut Microbiota for Health, ki pa je namenjeno strokovni javnosti za strokovne razprave na temo prebavne mikrobne združbe.
Prenašam vabilo:
Vabljeni na dogodek BioBash, ki se bo odvil 4. decembra 2014 ob 18h v prostorih Fakultete za računalništvo in informatiko na Večni poti 113 v Ljubljani.
Namen BioBash dogodkov je medsebojno povezovanje strokovnjakov s področij ved o življenju, bioinformatikov, matematikov, računalničarjev ter vseh, ki jih zanima obdelava bioloških podatkov. S tovrstnimi srečanji želimo spodbujati diskusijo in izmenjavo znanj na področju bioinformatike – hitro razvijajoče se vede, ki zahteva močno interdisciplinarno sodelovanje.
Osrednja tema dogodka bo “Uporabniška izkušnja v bioinformatiki / User Experience in Bioinformatics”. Kakšna bioinformatična orodja so danes na voljo raziskovalcem? Zakaj je nekatera lažje uporabljati od drugih? Zakaj nekateri bioinformatiki pri svojem delu raje uporabo ukazne vrstico od grafičnih vmesnikov? Je učenje dela z ukazno vrstico res tako težavno? Odgovore na takšna in podobna vprašanja bomo skupaj iskali tekom dogodka. Prisluhnili boste lahko trem predavateljem, sodelovali na interaktivnem kvizu in prisluhnili debati na okrogli mizi. Srečanje bomo sklenili z neformalnim druženjem.
Na predavateljski oder bodo stopili:
prof. dr. Blaž Zupan – vodja Laboratorija za bioinformatiko na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL,
Alenka Šmid – raziskovalka na Fakulteti za farmacijo UL,
dr. Sabina Berne in Kristina Marton – raziskovalki na Biotehniški fakulteti UL.
Vse novice v povezavi z dogodkom bomo objavili na FB strani
http://goo.gl/dzPNaC
Dogodek je brezplačen, a vas zaradi boljše organizacije vljudno naprošamo, da svojo udeležbo potrdite prek portala Eventbrite na naslovu http://goo.gl/3Gcaj4
Prijazen pozdrav
Ekipa Genialis
Prenašam vabilo na predavanje:
V organizaciji Mednarodnega zdravstvenega foruma ZF UL bo potekalo dne 26.11.2014 ob 11.00 uri v predavalnici 118 Zdravstvene fakultete vabljeno predavanje z naslovom:
When bacteria adhere to a surface there is more to it than counting numbers
Predaval bo prof. dr. Henk J. Busscher, University Medical Centre Groningen, Groningen, Netherlands
Predavanje bo v potekalo v angleškem jeziku. Vabilo najdete tukaj.
Vljudno vabljeni!
Prof. dr. Polonca Trebše, l.r.
Prodekanja za kakovost in mednarodno sodelovanje
Ali ste se že kdaj vprašali kako dobijo geni svoja imena, kratke veččrkovne oznake? Odkod so imena kot MAPK1 ali EGFR. Kratek prispevek v NY Timesu pojasni skrivnost kovanja the oznak.
Vljudno vabljeni na predavanje “Natural variation in the social soil bacterium Myxococcus xanthus”. Predaval bo dr. Michiel Vos, v četrtek, 13. 11. 2014 ob 10:00h v predavalnici B1, Biološko središče, Večna pot 111, Biotehniška fakulteta, UL.
Morda je res čas, da se znova zamislimo nad ustreznostjo definicije “prokarionta”. O tem smiselno razpravlja N. Nanninga v Schaechterjevem blogu.
Znanost na cesti vabi na predavanje prof. dr. Davida Stoparja Bitka z mikrobi.
Zelo aktualno poroča o eboli v posebnem spletnem časniku Ebola Virus Outbreak agencija NBC News.
Skupina raziskovalcev pod vodstvom Michaela Fischbacha iz kalifornijske univerze v San Franciscu odkriva biosintetske produkte bakterij človeškega mikrobioma z antibiotskim učinkom. Bakterijski izločki mikrobioma bi morda v prihodnje lahko služili tudi kot zdravilne učinkovine za različne druge namene (kot nevrotransmiterji, imunski regulatorji…), kot je Fischbach povedal v pogovoru za revijo Economist.
Vznemiri me vsaka napoved uporabe vojaške sile pri urejanju česarkoli, vendar me tokratna napoved angažiranja ameriških vojakov v borbi proti Eboli navdaja z globoko simpatijo. Prepričan sem, da je bistveni cilj posega urejanje kaotičnih razmer v prizadetem področju, kjer so lokalni oblastni dejavniki popolnoma izgubili nadzor nad širjenjem te strahotne bolezni. Ker spremlja akcijo tudi zajetna finančna pomoč, pridobiva dogajanje po daljšem času bolj optimističen videz. Napovedi npr. evropske agencije ECDC so bile namreč izrazito črnoglede in samo upati je mogoče, da bodo odločni in koncertirani posegi v organizacijo in infrastrukturo zdravstveno humanitarne kampanje zagotovili čimprejšnji ugoden preobrat.
Tudi v revijalni hiši Science so se odločili, da bodo novice in znanstvene prispevke, ki obdelujejo problematiko ebole sprostili v prost dostop na posebni spletni strani.
OA založba PLoS se je odločila, da bo ponudila vse prispevke iz svojega korpusa objav na temo Ebole v posebni izdaji Flipboarda z imenom PLOS Ebola Collection. S to potezo želi izboljšati pretok informacij o tej aktualni in akutni zdravstveni grožnji, ki pretresa svet. Podoben namen ima tudi njihova promocija posebne novičarske strani za hitro obveščanje PLOS Currents Outbreaks.
O lastnostih mlečnokislinskih bakterij, o njihovem pomenu v mikrobiomu gostiteljev in o njihovi uporabi v klasičnih biotehnoloških rešitvah si lahko preberete v 12 prispevkih, ki so s povezavami dosegljivi v BioMed Central blogu.
Splet Webicine nam je pripravil zelo uporaben zbir spletnih vsebin za mikrobiologijo v družbenih medijih: novic, blogov, podkastov, forumov, twiterjev, wikijev, video portalov, mobilnih aplikacij, iskalnikov, predstavitvenih aplikacij in drugih virov.
V današnjih zapisih na blogu H5N1 se kopičijo podatki o izbruhu nalezljivega obolenja s številnimi smrtnimi izidi v Demokratični republiki Kongo. Na voljo naj bi bili tudi že prvi pozitivni izvidi, da je posredi virus Ebole. Izvor naj bi ne bil vezan na prenos iz Zap. Afrike, ampak naj bi se ljudje okužili lokalno z zaužitjem opičjega mesa (t.i. bush meat).
Avtor C. Zimmer nam v prispodobi pripiše vlogo marionete, ki jo upravljajo mikroorganizmi našega mikrobioma. Sodobne molekularne tehnike prepoznavanja mikrobne identitete so omogočile intenzivno preučevanje mikrobnih združb, tistih, ki naseljujejo naše navzven odprte organe ter tistih, ki jih nosimo na površini telesa. Ugotovitve zadnjega desetletja, ki se kopičijo s skoraj modno ihtavostji so pripeljale do presenetljivih ugotovitev. Tako v pomembnih nalogah sodelovanja mikroorganizmov pri prebavi, pri zagotavljanju učinkovitih obrambnih mehanizmov proti patogenim organizmov pa vse do najbolj presenetljivih podmen o vplivu mikroorganizmov mikrobioma na obnašanje gostitelja tako v odzivih na okoljske vplive in z vplivom na njegove prehranske navade. Raziskave na poskusnih živalih kažejo, da je mogoče z mikroorganizmi razložiti celo vplive na socialno sobivanje. To brez dvoma pomeni bistvene prednosti za gostitelja, prav tako pa tudi za njegovo mikrobno združbo. Raziskovalci se radi poigravajo z načrti, da če mikroorganizmi manipulirajo nas, potem moramo najti poti, da bomo zmogli tudi mi manipulirati njih.
Na Danskem pa tudi drugod po Evropi je precej zaskrbljenosti povzročila vest o okužbah z listerijo (bakterija Listeria monocytogenes), ki naj bi svoj izvor imele v klobasah iz prašičjega mesa in naj bi v zadnjem letu zahtevale že 12 življenj. Nekaj osnovnih informacij o povzročitelju in bolezni si lahko preberete tukaj, kjer je sicer zgodba vezana na primere listerioze v ZDA, povezane z zauživanjem koščičastega sadja.
V današnjem Dnevniku najdete odličen intervju s prof. dr. Tatjano Avšič-Županc o eboli in naši pripravljenosti na ev. nevarnost vnosa te bolezni (bojim se, da članek na spletu ni odprtodostopen, uporabniki Piana pa ga lahko preberejo).
Sicer pa lahko prisluhnete izčrpnejšemu pogovoru o eboli v oddaji na Intelekti
Trenutno je blog H5N1 spletna stran, ki najizčrpneje in najobširneje poroča o tragičnem dogajanju v zahodni Afriki, kjer skušajo omejiti širjenje mrzlice Ebola. Po podatkih WHO je do 1. avgusta umrlo že 887 od skupno 1.603 obolelih.
Zdaj se pojavljajo tudi že prva poročila o eksperimentalni možnosti seroterapije Ebole, ki je kot kaže bilo uporabljena tudi pri obeh obolelih, ki ju zdravijo na ameriških tleh.
PS.: NBC News objavlja v posebni prilogi Ebola virus outbreak tekoče novice o dogajanju.
Mikrobiologe, zlasti še medicinske mikrobiologe in tudi epidemiologe trenutno najbolj zaposluje izbruh vročice Ebola v državah zahodne Afrike. Zaradi možnosti intenzivnejšega zdravljenja so se ameriške zdravstvene oblasti odločile, da ta trenutek dva pacienta pod posebno strogim režimom prevoza in nato oskrbe iz Liberije prepeljejo v ZDA v univerzitetno klinično bolnišnico Emory. Vrhunske strokovne kapacitete v ZDA zagotavljajo, da je rešitev povsem brez nevarnosti za prebivalstvo, saj gre za preverjen scenarij ravnanja z boleznimi najvišje stopnje rizika.
PS.: gotovo si želite več podatkov o tej bolezni; splošno vedenje ponuja ta zapis, o trenutnem stanju pa poroča CNN.
Hiša Thomson Reuters (ISI) je objavila nove dejavnike vpliva (Impact Factors – IF). Odprtodostopni revijalni ponudnik BioMed Central ima zdaj med ocenjenimi že kar lepo število svojih revij. In poglejmo si, kako so se odrezale njihove mikrobiološke in biotehnološke revije:
AIDS Research and Therapy 1,84
Annals of Clinical Microbiology and Antimicrobials 1,51
Biological Research 1,04
Biotechnology for Biofuels 6,22
BMC Bioinformatics 2,67
BMC Biotechnology 2,59
BMC Infectious Diseases 2,56
BMC Microbiology 2,98
Gut Pathogens 2,07
Immunity and Aging 2,32
Malaria Journal 3,49
Microbial Cell Factories 4,25
Parasites & Vectors 3,25
Retrovirology 4,77
Veterinary Research 3,38
Virology Journal 2,09
Dr. A. J. Cann je na svojem blogu MicrobiologyBytes zbral 7 aktualnih skupin podatkov o Eboli virusu, ki jih neposredno kopiram (upam, da mi avtor ne bo zameril, ker sem si tako poenostavil ta zapis):
Ta trenutek poročajo mediji o 729 žrtvah, ob neobvladani bolezni v trenutno štirih državah zahodne Afrike seveda ta številka še zdaleč ni končna.
Ameriške epidemiologe je letos presenetil pojav obolenja Chikungunya (beri: čikungunja), ki je sicer obolenje znano v tropskih območjih Afrike in ga prenašajo komarji. Javljajo o dveh primerih na Floridi in širjenje tudi v Karibe. Bolezen prenašajo med drugimi tudi tigrasti komarji Aedes albopictus, ki se v zadnjih letih v povečani meri širijo tudi pri nas. Znani so kot prenašalci različnih virusnih obolenj kot so mrzlica zahodnega Nila, denga, rumena mrzlica in zgoraj omenjena čikungunja. V Sloveniji teh nalezljivih bolezni k sreči (še) ni, čeprav so lani virus zahodnega Nila dokazali v krvi bolnika, ki je prebolel prehladno obolenje. Za tigrastega komarja je značilno, da je samica (pikajo kot pri avtohtonih komarjih samo te) nadelžna predvsem preko dneva, pik pa pušča močno rdečino in srbečico. Več o komarjih, ki se razmnožujejo v stoječih vodah, imenujejo jih zato tudi kontejnerski komarji, lahko preberete tukaj. Prav zaradi značilne ekologije razmnoževanja komarjev je treba pri omejevanju nadloge, ki jo predstavljajo komarji, preprečevati zastajanje vode npr. v lužah pa v odpadni embalaži zlasti so znane kot kotišče komarjev odvržene avtomobilske pnevmatike.
Razširjanju znanstvenih dognanj v javnosti je namenjen portal PUBLISCIZE. Vključite se lahko kot raziskovalec, ki želi širiti svoja spoznanja, kot organizacija, ko to želi v širšem kontekstu ali kot znanstveni navdušenec, ki želi spremljati aktualna sporočila.
Dr. Marc Lipsitch je profesor epidemiologije in direktor Centra za dinamiko kužnih bolezni na Harvard School of Public Health. Ti podatki so nedvomno reference, ki dajejo še dodatno težo njegovemu nedavnemu prispevku v New York Timesu, kjer opozarja na grožnje, ki prihajajo lahko tudi iz svetovnih raziskovalnih ustanov. Grožnje zaradi nevarnosti razširjanja kužnih bolezni iz laboratorijev. Celo najuglednejši niso varni pred napakami, kot je bilo predstavljeno tudi že na tem blogu >tukaj in >tukaj.
V podporo svaril, ki prihajajo iz različnih virov je N.Y. Times nedavno objavil še nov dokaz malomarnega ravnanja z najnevarnejšimi mikroorganizmi. V laboratoriju Nacionalnih institutov za zdravje (National Institutes of Health) v Bethesdi so našli epruvete z oznako, da vsebujejo virus črnih koz, kar je kasneje potrdila preiskava v CDC. Zadeva je toliko resnejša, ker gre za vrsto patogenega dejavnika, ki ga, potem ko so bile črne koze kot bolezen v svetu iztrebljena, smejo nadzorovano hraniti zgolj v dveh svetovnih laboratorijih, v ZDA in v Rusiji.
Ob nedavnem varnostnem spodrsljaju v ameriških CDC laboratorijih, ki sem ga že omenil, zdaj mediji poročajo o nadaljnjih nerodnostnih v tej vrhunski in referenčni instituciji v preteklih letih. Poročila naj ne bi sprožala preplaha, bodo pa gotovo dobro navodilo za vse podobne ustanove pri preverjanju njihovih lastnih praks.
