Proizvodnja vakcine proti gripi ni posel brez zapletov

Proizvodnja vakcine proti novi gripi A (H1N1) je v svetu v polnem zamahu, ponekod so že tudi pričeli s cepljenjem. Da pa je pot od prepoznanega virusa do njegove vakcinalne oblike in na koncu do preverjene vakcine dolga in vijugava nam učinkovito predstavi zapis na Influenza A (H1N1) Blogu.

 

Neuston

Merry Youle nas na blogu Small things considered na simpatičen način seznani z nekoliko zanemarjenim delom biosfere, z neustonom. Neuston je združba organizmov, ki naseljuje površino vodo in vodni stolpec takoj pod površino vode, nekako do 5 cm v globino. Nezanemarljiv del te združbe je seveda tudi mikrobne narave, z znatnim delom je to zlasti bakterioneuston, o katerem govori tudi Youlova.

Čas Nobelovih

Letošnje Nobelove nagrade v naravoslovju so podeljene; številni članki v svetovnih medijih so se obsežno razpisali o tem. Kdor si pa želi malo zabave, naj skoči na članek v Los Angeles Timesu o tem, h komu so šle letošnje Ig Nobelove nagrade, ki so bile podeljene samo nekaj dni prej. Te so, kot pravi Wikipedia: “…parodija na (prave) Nobelove nagrade in jih podeljujejo vsako leto zgodaj v oktobru za deset dosežkov, ki naj človeka najprej nasmejijo, nato se pa naj nad njimi lahko zamisli.”

Nanotehnologija za molekularno diagnostiko

Nanotehnološke rešitve se selijo tudi v molekularno biologijo. Ta teden nas kar dvoje poročil opozarja na to.

V MIT Technology Review lahko beremo o razvoju DNK senzorja na nanoravni, s katerim bo mogoče bakterije določiti v minutah, kar bo seveda močno pospešilo odkrivanje infekcijskih bolezni.

Kot lahko preberemo v New York Timesu, se je računalniška firma IBM odločila vstopiti v tekmo za razvoj metode, ki bo omogočila sekvenciranje humanega genoma za manj kot 1.000 US$.

Svetloba podpira prodor bakterij v rastlinsko tkivo

Izraelski mikrobiologi so ugotovili zanimivo povezavo med osvetlitvijo in prodorom bakterij v globino rastlinskega tkiva. Znano epizodo z infekcijo zamrznjene špinače z E. coli O157:H7  leta 2006 je bilo namreč mogoče povezati s prodorom bakterij v globino tkiva, ko je onemogočeno njihovo spiranje iz površine. V izraelskem poskusu so dokazali, da bakterije (uporabili so salmonele) lahko prodrejo v globino rastlinskega tkiva preko listnih rež. “Listne reže (stomata) so epidermalne tvorbe, ki omogočajo aktivno regulacijo izhlapevanja vode, izmenjavo plinov in hlajenja listov.” (Wikipedija). Reže so pri rastlini odprte v času osvetlitve in zaprte ponoči in s poskusom je bilo dejansko mogoče potrditi, da so salmonele prodrle v rastlinsko tkivo le ob osvetlitvi.

Antibiotiki kot bakterijska hrana

Na blogu Lab Rat so povzeti rezultati članka izpod peresa harvardskih avtorjev o tem, da bakterije ne samo, da uspejo proti antibiotikom oblikovati odpornost, ampak lahko antibiotike porabijo celo kot hrano. Še konkretneje, nekatere med njimi lahko antibiotike uporabijo kot edini vir ogljika.

Bakterije za biogorivo

Raziskovalci v laboratoriju Anthonyja Sinskeya na inštitutu MIT skušajo vzpodbuditi bakterije vrste Rhodococcus opacus (iz družine nokardij, ki sorodstveno ni zelo oddaljena od družine mikobakterij) k povečani proizvodnji maščob, ki bi jih bilo mogoče nato pretvoriti v biogorivo.

Servis mikrobne genske tipizacije

Podjetje Celsis Analytical Services uvaja storitev “gensko temeljenega tipiziranja sevov za mikrobno identifikacijo ob uporabi  rep-PCR tehnologije”. Kot pomemben razlog za uveljavitev postopka za industrijsko rabo navajajo: “…pridobljeni podatki omogočajo podjetjem spremljanje sezonskega spreminjanja sevov, ki se uporabljajo v proizvodnji, v izbranem časovnem obdobju…”.

L-oblike listerij

Skupina raziskovalcev na ETH Zuerich, ki jo vodi prof. dr. Martin J. Loessner je pravkar v reviji Molecular Microbiology objavila najdbo, da lahko bakterije iz skupine listerij brez celične stene ohranijo življenjske funkcije in celo patogenost, saj ne samo da preživijo, ampak se v obliki t. i. L-celic celo razmnožujejo.

Listerije, ki so znane po svoji sposobnosti znotrajceličnega preživetja v gostiteljski celici, v kontaktu z nekaterimi antibiotiki izgubijo peptidoglikansko celično steno in ohranijo zgolj plazemsko opno. V določeni fazi izgubljanja celične stene jo lahko tudi še obnovijo, ko pa preidejo v končno stanje L-oblike povratek najbrž ni več mogoč. Celice, ki jih ščiti izoosmija gostiteljske celice, v njej preživi in se celo razmnožuje z ustvarjanjem multiplih veziklov, ki imajo neokrnjen genetski nabor. L-oblike listerij naj bi preživele tudi v mleku, njihova gojitev in s tem dokazovanje pa je izjemno težavno, saj na ploščah ne rastejo, torej jih lahko gojimo le v tekočem gojišču.

Blog o novi gripi

Brazilska BVS je pripravila tematski blog “Influenza A (H1N1) Blog”, ki ga je mogoče spremljati v španščini, portugalščini in v angleščini.

Presenetljivi mikrobni simbionti škržatov

Škržati so na Univerzi Arizona povezali v raziskavah molekularnega biologa Johna McCutcheona in evolucijsko biologinjo Nancy Moran, ki sta skupaj z dodiplomskim študentom  Bradonom McDonaldom odkrila nenavadno simbiontsko bakterijo v teh insektih. Simbiont Hodgkinia cicadicola ima najmanjši nabor genov, ki je bil kdajkoli najden pri celičnem organizmu z velikostjo vsega 144 kb. Dodatno preseneča bakterija tudi po velikem deležu gvanina in citozina v DNK, doslej je namreč veljalo, da je pri manjših genomih delež obeh baz izrazito manjši, kot lahko to preberemo v PLoS Genetics odprtodostopni reviji.

Denitrifikacija je vendarle pomembna

Dolgo je veljalo, da imajo v kroženju dušika pomembno vlogo denitrifikacijske bakterije, ki v anaerobnih pogojih vračajo nitrat s pretvorbo v plinski dušik v atmosfero. Pred petnajstimi leti pa je skupina nizozemskih raziskovalcev ob študiju prehajanja dušika v procesu čiščenja odpadnih vod postavil drugačno in presenetljivo tezo, da namreč ključno vlogo pri vračanju dušika v ozračje odigrajo druge bakterije, ki to opravijo v procesu t.i. anaerobne oksidacije (proces so poimenovali “anamox”). Nizozemci so bili prepričani, da je proces anamox in ne denitrifikacija tudi ključno dogajanje v globalnem kroženju dušika. V tem so jih podprle tudi raziskave v anoksičnih vodah priobalja Peruja. Nedavno pa se je skupina raziskovalcev iz univerze Princeton ponovno lotila problema in z raziskavami v Arabskem morju, ki je znano po nizkih vsebnostih kisika in velja za največji svetovni anoksični ekosistem, so dokazali, da vendarle poglavitno vlogo pri pretvorbi nitrata imajo denitrifikatorji, ki sproščajo v ozračje dušikove okside in atmosferski dušik.      

Zanimivosti o in okoli influence

V času, ko se v pogovoru, tudi vsakdanjem, pogosto dotaknemo pandemične gripe, bo najbrž zanimivo prebrati tudi o novicah, ki niso povsem vsakdanje, ki so nekoliko poglobljene in jih piše nekdo, ki je v virologiji zares domač. Govorim o piscu bloga Virology Blog, dr. Vincentu Racaniellou, profesorju mikrobiologije na Columbia University Medical Center.   

Endosimbioza med prokarionti

Prof. J. A. Lake iz UCLA ponuja razlago za novo vmesno stopnjo v evolucijskem razvoju zgodnji prokariontov, namreč fuzijo celic iz skupin aktinobakterij in klostridijev, kar naj bi vodilo do prokariontov z dvojno membrano. Kot Lake razgrinja svojo hipotezo v avgustovski številki revije Nature (vol. 460, št. 7258, str. 967-971) naj bi šlo za prvi primer endosimbioze med prokariontskimi celicami, od katerih je ena od tako nastalih dvomembranskih endosimbiontskih bakterijskih poskupin, namreč cianobakterije, bila odgovorna za pojav kisika v zgodnji Zemljini  atmosferi. Ob tem so bakterije s podvojeno membrano pomembne tudi zato, ker so v naslednjem endosimbiontskem koraku, z vključitvijo prokariontske v evkariontsko celico, bile odgovorne tudi za nastanek mitohondrijev pri evkariontih. Dodatno k dokazu za hipotezo, ki jo ponujata dve membrani kot posledica zlitja dveh prokariontov, naj bi tudi genom tega endosimbionta bil kombinacija obeh izvornih genomov.

PLoS Currents: Influenza

The Public Library of Science (PLoS) že dobro poznamo; je neprofitni založnik, ki nudi biomedicinske informacije v odprtem dostopu. Kot nam javlja uradni Googlov blog so zdaj pri PLoSu pripravili novo platformo PLoS Currents: Influenza, ki jo sestavljajo tri komponente: ekpertna skupina PLoS, ki bo urejala spletno stran, Google Knol, ki zagotavlja strukturo spleta in nova, neodvisna podatkovna baza pri National Center for Biotechnology Information (NCBI) z imenonom Rapid Research Notes, kjer bodo spravljene vsebine konkretne teme (npr. o influenci).

Baza Bionumbers

Ste že naleteli na spletno bazo BioNumbers? Vsebuje koristne številčne podatke o bioloških sistemih. Oblikovana je kot wiki portal v katerem lahko hitro najdemo podatke kot je npr. volumen celičnega jedra, število ribosomov v celici ali pa število bakterij v vaših prebavilih.

Še enkrat B. anthracis

Dodatno k četrtkovemu zapisu predlagam še ogled tega video klipa in branje zapisa na MycrobiologyBytes.

Previdno z bioenergijo !

Že nekaj časa doživljamo ponoven razcvet interesa za bioenergetske rešitve, ki nas v pojavnosti zlahka spomnijo na dogajanje iz sedemdestih let prejšnjega stoletja. Tudi pri nas nismo ušli temu ponovljenemu trendu, ne nazadnje govorijo o tem nedavni posveti (>2008 in >2009).

Dovoljujem si predvsem zaradi svoje tridesetletne izkušnje z enim od bioenergentov, namreč z bioplinom, imeti vendarle nekoliko različno presojo od trenutno aktualne in ta je predvsem izrazito obremenjena s previdnostjo. In prav zato mi je všeč tekst, ki mi je prišel pravkar pred oči, namreč zapis Debunking biofules v blogu Scitable revije Nature. Članek nas opozori na nekatere kritične točke v tej tehnologiji, npr. na problematičen ogljikov odtis, s katerim so zlasti obremenjene rešitve, ki v proizvodnji bioenergije uporabljajo kot substrat koruzo (ali druge žitarice). Ta vidik bi zlahka bilo mogoče tudi nadaljevati v razmislek o etičnosti takega početja.

V nadaljevanju, prav zaradi nedorečenosti obstoječega znanja, spregovori citirani zapis tudi o raziskavah tretje generacije bioenergetskih postopkov, ki temeljijo na gojeni biomasi alg. Zapisu so dodane tudi koristne povezave do dodatnih relevantnih informacij o tej aktualni tematiki.

Bacillus anthracis še drugače…

Kot kaže bomo morali življenjski krog bakterije Bacillus anthracis poslej razumeti precej drugače…

TB diagnoza v 30 minutah

Z novim testom, ki ga je razvil Ralph Weissleder iz Harvard Medical School, bo poslej mogoče dokazati bakterijo Mycobacterium tuberculosis  v sputumu v vsega 30 minutah. Dosedanja običajna diagnostika zahteva do 14 dni, od začetne mikroskopske ugotovitve mikobakterij v izpljunku do končne laboratorijske gojitvene potrditve. Novi test uporablja magnetne nanodelce prekrite s protitelesi, ki jih nato prepoznamo pri prehodu skoz enoto “lab-on-a-chip”, v kateri se na nanodelce pripete bakterije koncentrirajo.

Genom virusa HIV

V prvi avgustovski številki revije Nature je skupina virologov pod vodstvom Kevina M. Weeksa iz Univerze v Severni Karolini objavila strukturo genoma virusa HIV-1. Ker gre za genom iz enoverižne RNA, so uporabili posebno metodo SHAPE, ki je bila prav tako razvita v omenjenem laboratoriju.   

Blog o novi gripi

Slovenska blogosfera je bogatejša za blog z aktualnimi novicami o novi gripi A(H1N1) z imenom Pandemic – Pandemija.  

Pljučna kuga

Tudi v naših medijih je v zadnjih dneh kar precejkrat omenjan izbruh “pljučne kuge” na Kitajskem. Za lažjo orientacijo naj povem, da gre za bakterijsko infekcijsko bolezen, ki jo povzroča Yersinia pestis. Bolezen je morda bolj znana kot bubonska kuga (kar je ena od pojavnih oblik bolezni) in je po prepričanju večine bila najverjetnejši razlog izbruhov pandemičnega obolenja v srednjem veku z vzdevkom “črna smrt”. Za več podatkov pa velja pogledati >sem.

TWiV 43

Ta teden boste na portalu Microbe World našli 43. številko spletnega žurnala This Week in Virology (TWiV), ki prinaša zanimive teme:

• o mednarodnem odboru za taksonomijo virusov (International Committee on the Taxonomy of Viruses - ICTV)
• o CBS 60 minutnem video klipu o vakcini proti prašičji gripi, uporabljeni leta 1976
• o vakcinah in Guillain-Barré sindromu
• o NINDS informaciji o Guillain-Barré sindromu
• o spominih na cepljenje proti prašičji gripi leta 1976 in
• o izbruhu prašičje gripe v Fort Dixu leta 1976

Evropska mikrobiološka akademija

29. junija letos so v švedskem Göteborgu v času 3. evropskega kongresa mikrobiologije ustanovili Evropsko mikrobiološko akademijo, očitno po zgledu ameriške akademije (AAM).

Kot lahko preberemo v prevodu originalnega španskega zapisa je poglavitni cilj EAM promocija evropske mikrobiologije in vzpodbujanje njene kvalitete s pomočjo razširjanja temeljnega znanja, organiziranjem strokovnih srečanj in vzpodbujanjem poglobljenih učnih vsebin. Sedanjih 100 ustanovnih članov iz različnih evropskih držav bo v prihodnje na predlog kolegov skrbelo za vključevanje najodličnejših profesionalcev evropske mikrobiologije.

O preživljanju časa na delu

Bloger Mike the mad biologist se odziva na zapis v nekem drugem blogu (Dr. Mom) in na zanimiv način razpravlja o tem, zakaj in koliko časa raziskovalec (lahko) preživi pri delu npr. v laboratoriju. Zapisu sledijo zanimivi komentarji!

Biology Image Library

Vsem, ki učite ali se učite toplo priporočam spletno galerijo slik Biology Image Library. Mikrobiologom seveda njen poseben segment, Microbiology&Parasitology prav tako pa tudi Imunology ter Molecular&CellBiology. Preden pa začnete še opozoriilo. Potrebna je registracija. Tisti, ki ste že registrirani pri BioMed Central ali za katero od njihovih revij, ste že pripravljeni, drugi se boste pač registrirali na vstopni strani. 

Mobilna telefonska mikroskopija

Blog Neurophylosophy prinaša zanimiv prispevek. Navajam:”Raziskovalci na kalifornijski univerzi Berkeley so razvili mikroskopski nastavek, s katerim je mogoče s pomočjo standardnega mobilnega telefona s kamero pripraviti visokoločljive posnetke za uporabo v klinični mikroskopiji.”

V odprtodostopnem članku v reviji PLoS One lahko preberete podrobnosti o inovaciji in njenem razvoju kot tudi napovedi o njeni uporabi v deželah v razvoju, kjer v diagnostiki sicer manjkajo laboratorijske kapacitete in ekspertiza, na voljo pa je dostop do mobilnega telefonskega omrežja. (Seveda je ideja uporabna še v marsikateri drugi uporabi mikroskopije…)

PhD Comics

Pridružujem se tviteratu phylogenomics (J. Eisen), da je nujno treba slediti blogu PhD Comics.

Medigra “mikro” in “makro”

Da so mikroorganizmi pomemben partner v sožitju z višjimi organizmi nam simpatično in strokovno korektno pripoveduje tale članek iz dnevnega časnika.

Cepljenje proti gripi

Zapis na blogu Effect Measure nam predstavi nekatere dileme pričakovanega cepljenja proti novi gripi. Morebitni problemi so predvsem vezani na varnost vakcine, zanimivi pa so tudi razmisleki o morebitnem istočasnem cepljenju proti novi in sezonski gripi. 

Mikobakterije naj bi sporulirale

Profesor P. Setlow se je vsekakor zavedal problematičnosti svojega zapisa na blogu Small Things Considered, zato je njegov naslov zapisal z vprašajem: »Mycobacteria Make Spores?« Opazovanja namreč, o katerih poročajo Ghosh in sod. iz švedske Univerze Uppsala, ko naj bi posamezne vrste rodu Mycobacterium oblikovale spore primerljive tistim pri vrstah Bacillus, bi pomenila temeljit premik paradigme v biologiji mikobakterij. Vsekakor velja počakati na nadaljevanje raziskav, že doslej pa tudi molekularno biološki podatki podpirajo osnovno najdbo.

Krepak vložek v biogoriva

Po pisanju The New York Timesa naj bi naftna firma Exxon Mobil danes obvestila javnost, da vlaga 600 milijonov US$ (!!!) v proizvodnjo tekočih transportnih goriv iz alg in sicer v partnerstvu s  firmo Synthetic Genomics, ki jo vodi znani pionir genomike J. Craig Venter.

Mikrobna redukcija metana z Fe in Mn

Da poleg sulfata tudi železovi in manganovi oksidi lahko pomembno pripomorejo k mikrobni pretvorbi sedimentnega metana do ogljikovega dioksida in posledično do karbonatov, odkrivajo nove raziskave na Univerzi Penn(silvania) State. Spojine železa in mangana naj bi bile ključne pri redukciji metana v zgodnjem obdobju zemeljske zgodovine, ko v atmosferi ni bilo kisika in je bilo sulfata malo. Sulfat namreč v glavnem nastaja pri preperevanju kamnin v oksidativni atmosferi in čeprav se tudi manganovi in železovi oksidi ustvarjajo na ta način pa v glavnem nastajajo v fotokemijskih reakcijah le ob sledovih kisika. Mn in Fe oksidi so bili najbrž v oceanih zgodnje zemlje obilnejši kot sulfati. Njihov pomen je tudi toliko večji, ker del ogljikovega dioksida reagira z Mn in Fe do karbonatov, ki precipitirajo in izdvajajo ogljik iz oceanske vode. Če pa CO2 vendarle uide v atmosfero je kot toplogredni plin manj problematičen kot metan.

Debelost in mikrobna združba ustne votline

S pomenljivim naslovom “Is Obesity an Oral Bacterial Disease?” so Goodson, J.M. in sod. naslovili svoj članek v reviji Journal of Dental Research. Raziskovalci uglednega The Forsyth Institute so namreč ugotovili povezave med nekaterimi bakterijami ustne votline in debelostjo, oz. natančneje, sestava mikrobne združbe ženske poskusne skupine s povečano težo se razlikuje od sestave v skupini z normalno težo. Podatki naj bi bili izhodišče za nadaljnje raziskave o vplivu oralne mikrobne združbe na patologijo debelosti, ki v luči statistike pridobiva že epidemične razsežnosti.

Stem Cell Research & Therapy

Napovedana je nova revija v odprtem dostopu Stem Cell Research & Therapy, ki bi naj delovala v okrilju založbe BioMed Central in bi pokrivala prevajalno raziskovanje v področju izvornih celic in terapije z njimi.

Center za matične celice

V konceptu javno-zasebnega partnerstva dobiva Slovenija svoj Center za matične celice, kot poročata RTV SLO in Dnevnik.

Ogljikov odtis po državah

Študija “Carbon Footprint of Nations: A Global, Trade-Linked Analysis” objavljena v reviji Environmental Science & Technology nam predstavi nekatere parametre t. i. ogljikovega odtisa po posameznih državah. Študija je podprta tudi s spletno stranjo, kjer najdete dodatne ekspertne študije in kalkulator s številčnimi in grafičnimi prikazi stanja po državah.

Podzemno uplinjanje premoga

Kar nekaj projektov je v teku, ki ciljajo v “podzemno uplinjanje premoga” kot lahko preberemo v zapisu na spletni strani BNET Energy. Skupni ključ vseh je v uporabi mikroorganizmov, ki naj premog pretvorijo v metan. 

100 izjemnih predavanj

Na blogu BestCollegesOnline.com sem našel zapis z linki do 100 predavanj najimenitnejših znanstvenikov naše dobe. V skupini biomedicine boste našli imena kot so Irun Cohen, Denis Noble, Craig Venter, Warren Levinson, Richard Locksley idr. Opazili boste, da je veliko predavanj izbranih iz portala Videolectures.net, ki sem ga že omenjal in pri nastajanju katerega so bili  močno vpleteni sodelavci Inštituta Jožef Stefan.

Sicer boste pa na blogu BestCollegesOnline.com našli še precej drugih zanimivih povezav s poudarkom na izjemnih dosežkih.

Intervju Richarda Dawkinsa s Craigom Venterjem

V vašo radovednost ne dvomim, zato priporočam samo 52 minut potrpljenja in predlagam, da si ogledate intervju, ki ga je Richard Dawkins naredil s Craigom Venterjem, ko ga je ta popeljal skozi svoje laboratorije na Institutu J. C. V. V živahnem in iskrivem klepetu se boste sprehodili od digitalizacije genske kode do sintetične genomike.

9 milijonov genov

Prebavila človeka naj bi vsebovala vsaj 9 milijonov posameznih (edinstvenih) bakterijskih genov. Podatek je objavljen v članku Xing Yanga in sod. v reviji PLoS ONE in je ocena pridobljena na osnovi analize gojitvenih poskusov, študija metagenoma bakterij, ki jih ni mogoče gojiti in ocene različnosti bakterijskih populacij v mikrobni združbi prebavil. To je 400 kratna vrednost števila genov v humanem genomu, ki ga danes ocenjujejo z 23.000 geni in precej presega prvotne ocene, ki so govorile, da gre za faktor 100.

Še en slovenski biotehnološki blog

Na “ogled se je postavil” nov blog, ki se bo ukvarjal z biotehnologijo; nagajivo je njegovo ime: Haj TEH Lou TEH . Že prekaljenemu blogerju Ilji čestitke in obilo korajže pri zdaj že njegovem drugem blogu.

Insignia: računalniška mikrobna identifikacija

Science Daily piše: “…zdaj ko je znanih že stotine sekvenc genomov bakterij in virusov lahko oblikujemo teste, s katerimi bo mogoče hitro ugotavljati njihovo prisotnost zgolj na temelju njihove DNK. Ti testi lahko odkrijejo patogene mikroorganizme v mešanici organskega materiala na temelju kratkih, specifičnih sekvenc, ki jim pravimo “DNK podpisi”.”

A. Phillippy in sod. iz Univerze Maryland v ZDA so razvili računalniški program s katerim je mogoče z veliko zanesljivostjo prepoznavati te “mikrobne podpise”.  O tem poročajo tudi v odprtodostopni reviji PLoS Computational Biology. Računalniški program so imenovali Insignia in je dostopen tudi na posebnem spletnem naslovu.

Črevesne bakterije mokarja razgrajujejo stiropor

Zanimiva najdba je uspela mladi, komaj 16-letni Tajvanki (najbrž dijakinji) Tseng I-Ching, za kar je prejela tudi letošnjo ISEFovo nagrado (International Science & Engineering Fair).  V prebavnem traktu hrošča mokarja (Tenebrio molitor) je namreč našla bakterijo, ki je sposobna razgradnje ekspandiranega polistirena.

Ker vemo, da tudi mravlje uničujejo stiroporno izolacijo, bi bilo zanimivo ugotoviti ali tudi njim pomagajo črevesni mikrobni sodelavci. Skoraj bi verjel, da je tudi to že kje v strokovni literaturi obdelano.

Mobilni telefoni v telemikroskopiji

Prispevek v reviji Diagnostic Pathology opozori na zanimiv vidik prodora sodobne informacijske tehnologije v telemedicini. Neposredna uporaba mobilnih telefonov opremljenih s kamero zagotavlja dostop do sodobnih daignostičnih uslug tudi v ozemeljsko oddaljenih področjih. Način je posebno uporaben takrat, kadar za drugačne oblike prenosa slike nimamo na voljo ustreznega širokopasovnega omrežja. Uporabljena je bila tehnika direktnega posnetka mikroskopskega preparata (s tako imenovano “štuporamo” tehniko, kjer lečo fotoparata neposredno približamo okularju mikroskopa), sliko pa nato pošljemo v oddaljeni center za telediagnozo v mobilnem protokolu MMS (Multimedia Messaging Services).

Ali bodo starejši odpornejši proti gripi H1N1

Revija Lancet prinaša zanimiv razmislek k razlagi, čemu naj bi bili starejši ljudje odpornejši proti virusu aktualne “mehiške gripe” H1N1. Leta 1977 se je v pandemični obliki razširjal virus iz skupine H1N1 v takrat z “Rusko gripo” poimenovani epizodi. Avtor članka ugiba, ali ima trenutni sev dovolj antigenske podobnosti z virusom izpred 40 let, da bi v določeni meri varoval starejše pred okužbo ali vsaj pred hujšim obolenjem in zaključuje, da bodo prihodnji meseci morda potrdili to tezo.

Opozorilo: da boste lahko prebrali članek v reviji Lancet, se boste morali (brezplačno) registrirati za branje članka, ki je sicer v odprtem dostopu.

Pripenjanje in celična energetika

Pripenjanje bakterij na površine in ustvarjanje biofilmov imata velik pomen tako v mikrobni ekologiji, medicinski mikrobiologiji in biotehnologiji. Raziskava D.G. Browna in Yongsuk Honga in Univerze Lehigh (Bethlehem, PA, ZDA) kaže, da imajo fizikalnokemijski pojavi ob približevanju površine mikrobne celice površini pripenjanja pomemben učinek na celično energetiko, brez povezave s ponudbo hranil. 

Celotni osebni genom za 48.000 dolarjev

Morda je na nek način, zaradi časovnega sovpadanja, celo povezan s sejmom tržne genetike o katerem piše na svojem blogu dr. Dolinar, vendar je daljši zapis, ki ga prinaša novi GenomeWeb Daily News, zanimiv tudi zato ker prinaša nekatere novejše podatke o dogajanju na področju osebne genomike. Laiku bo zlasti zanimivo tisto o cenovnih gabaritih in da se tudi na tem področju razvnema neusmiljen konkurenčni boj. Če je bila cena celotne osebne genomske sekvence pri firmi Knome še v maju 99.500 ameriških $, zdaj firma Illumina najavlja ceno vsega 48.000 US$. Zapis prinaša tudi nekatere cene različnih genskih testov za sekvence na rizičnih lokusih za različna obolenja.  

Kakorkoli sporna je že ta tema, o čemer je že pred časom pisal dr. Jelen, tudi v nadaljevanju, ostaja dejstvo, da se bomo morali z njo v prihodnje vse pogosteje soočati, tudi v luči razmišljanj, kot jih v junijski številki slovenjene revije Le Monde Diplomatique (izdaja Delo) prinašata članka novinarke Emilie Guyonnet “Ženske pod vplivom” in “Kaj genetika dolguje evgeniki”.

Oklicana 6. stopnja ogroženosti pred pandemijo

Kot poročajo novinarske agencije je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila prvo pandemijo v 21. stoletju zaradi ogroženosti z novo (prašičjo) gripo H1N1. Kaj predstavljajo te stopnje je opisano na tej strani pri WHO.

Kasneje danes naj bi na sedežu WHO sklicali novinarsko konferenco, kjer bodo predvidoma predstavili podrobnosti k sklepu, ki je za nekatere presenečenje, za druge pa celo pretirana reakcija. Odtehtano pišejo o novici v tem BBCjevem članku.

Nov (bio)blog

Na blogu Nove biologije sem z veseljem prebral novico, da je slovenska strokovna blogosfera bogatejša za blog BioNovice. Kot je sam zapisal njegov avtor, mikrobiolog Borut Jerman: “Bioblog Bionovice objavlja spise s področij bioznanosti in vsakodnevno spremlja vplive na bioindustrijo.” Kolega Jerman: Dobrodošli na spletu! 

Biominerali kot priložnost

Globokomorski mineralni gomolji (angl. nodule) in obloge (angl. crust) ne nastajajo zgolj po poti kemijske mineralizacije ampak tudi ob sodelovanju mikrobioloških procesov ko govorimo o biomineralizaciji. Wang in Mueller v nedavnem revijalnem članku v Trends in Biotechnology (doi:10.1016/j.tibtech.2009.03.004) o biomineralih pojasnjujeta novejša spoznanja o sodelovanju mikrobnih mrež, ki sestavljajo zunanje ovoje mikroorganizmov (t.i. ovoji S), pri odlaganju mineralov in o možnostih biotehnološkega izkoriščanja tega pojava.

Kepe (gomolje), ki jih sestavlja več kovin - predvsem mangan (20–30%), železo (5–25%) in baker (0.2–1.2%) - najdemo običajno v večjih morskih globinah (4000 – 6000 m). Rastejo počasi, ca. 1 mm na milijon let, pretežna lokacija so globine pacifiškega oceana.

S kobaltom bogate obloge feromangana najdemo v globinah med 800 do 2400 m in prekrivajo skalne površine v debelini do 20 cm. Ob obeh glavnih sestavinah (Mn in Fe) so lahko za izkoriščanje ekonomsko zanimivi še sledovni elementi Co (0.2–0.5%) in Ni (0.2–1.4%) pa tudi lantan (La), cerij (Ce), neodim (Nd) in samarij (Sm). Znova jih najdemo v Pacifiku pa tudi v Indijskem in Atlantskem oceanu. So starejše tvorbe - do 80 milijonov let, hitrost nastajanja je primerljiva gomoljem.

Biomineralizacijski procesi sodelujejo pri nastajanju tako gomoljev kot oblog. V gomoljih se manganovi oksihidroksidi oz. koloidi vežejo na površino bakterij ali arhej, ki služijo kot kristalizacijska jedra. V oblogah pa se apnenčasti mikrobni skelet apnenčastih alg t. i. kokolitov (angl. coccolithophores) deloma izmenja z manganovimi oksidi in tako se ustvarijo pogoje za mineralizacijsko odlaganje različnih elementov.

Dosedanja spoznanja ponujajo ideje kako bi bilo mogoče izkoriščati morske depozitne mineralne zaloge npr. mangana. Dovolj pove že podatek, da sta mangan in železo v morski vodi prisotna v izjemno nizkih koncentracijah (ca. 0.0004 ppm), prevladujeta pa v gomoljih, kjer predstavljata več kot 30% njihove teže in ocenjujejo, da je npr. v gomoljih vezanih več kot 3 x 10^11 ton mangana. Kasneje pa se že zarisujejo strategije za razvoj tehnologij kopičenja in koncentriranja tudi drugih, zlasti sledovnih prvin iz morskega okolja.

Nova pojavnost kreacionizma

Kot kaže se nam ob klasični kreacionistični šoli in ob njeni mlajši sestri inteligentnem načrtu zdaj pojavlja še tretja različica namreč teistična evolucija, ki jo zagovarja dr. Francis Collins, ki je nedavno v ta namen oblikoval tudi spletno stran BioLogos Foundation. Ta ugledni molekularni genetik si je izjemne zasluge pridobil kot vodja projekta humanega genoma (HGP), vzbudil pa veliko pozornost z izpričano pripadnostjo protestantski veroizpovedi.

Zdaj kaže, da so s tem najmanj zadovoljni pri ustanovi Discovery Institute, ki je glavno oporišče kreacionističnih idej in ki so na svoji nedavni spletni strani Faith+Evolution zastavili konkretno vprašanje (najbrž najprej Collinsu): Ali je evolucija skladna z vero?

Nov povzročitelj hemoragične mrzlice

Iz Univerze Columbia (ZDA) poročajo o identifikaciji novega virusa, povzročitelja hemoragične mrzlice (vročice), ki je zahteval štiri smrtne žrtve med petimi obolelimi v Južni Afriki. Začasno poimenovan virus Lujo naj bi sodil v skupino Arenaviridae in ga kot kaže karakterizira zelo visoka smrtnost in zmerna sposobnost širjenja, glede na tokratni pojav pa sodi med nozokomialne infekcije, torej med obolenja, ki se širijo v bolnišničnem okolju.  

Mikrobna poselitev kože

Najnovejše raziskave kažejo, da je naša koža bogato poseljena s številnimi in različnimi mikroorganizmi. Približno 1.000 različnih bakterijskih vrst (in 100 milijard posameznih celic) najdemo na različnih delih telesa v zelo spremenljivi gostoti in večinoma gre za bakterije, ki pomembno podpirajo funkcije gostiteljevega organizma.

Enologijo podpira vrhunska analitika

Enofili (prevod: ljubitelji vina) se poleg uporabe svojih okušalnih brbončic vse bolj zatekajo po pomoč tudi k znanosti, kot poroča revija Wired.

Francoski raziskovalci so z uporabo visoko ločljive masne spektrometrije analizirali (objavljeno v PNAS) nabor arhivskih vin, pridelanih iz istega grozdja, ki so dozorevala v sodih iz hrastov devetih različnih gozdov. S tem so določili t.i. “metabologeografski pečat” vsake vinske polnitve, saj vemo, da značilna vinska cvetica nastaja v medigri vinskega mošta, kvasovk in okolja v katerem mošt vre in kasneje zori.  

Mikrobiološke revije

Za raziskovalca je seveda pomembno, da svoj članek objavi v pravšnji reviji, z naborom bralstva, kjer bo njegovo delo najbolje odmevalo in ustreznim ugledom, da bo zadoščeno tudi kariernim pogojem. Nabor revij za področje mikrobiologije s kratkim opisom vsebinskih poudarkov najdete  na spletni strani Microbiology Journal. Na strani najdete tudi povezave do knjig s področja.  

Grozdni ekstrakti učinkoviti proti patogenom prebavil

J.C. Brown in sod. poročajo v članku iz februarske številke revije Applied and Environmental Microbiology o protimikrobnem učinku grozdnih ekstraktov proti bakteriji Helicobacter pylori . V študiji  so spremljali učinke esktraktov rdečega, črnega, belega in muškatnega grozdja, kot tudi čistih spojin resveratrola, elagične kisline in miricetina na bakterijo, ki je poglavitni povzročitelj gastritisa in spremljajočih želodčnih težav pri človeku.

Najmočnejši in vitro protibakterijski učinek proti Helicobacter pylori je imel ekstrakt iz jagodne lupine muškatnega grozdja, po pričakovanju pa sta bila učinkovita tudi resveratrol in elagična kislina.

Izvorne (matične) celice

Raziskovalcem izvornih celic bo dobrodošel portal StemCellGateway.net.

Podpora vakcinalni zaščiti

Sem vesel, da je Nejc Dulmin opozoril tvitosfero na blogerski zapis, ki poziva znano ameriško TV ikono in mnenjsko oblikovalko Oprah Winfrey, da preneha podpirati kampanijo proti vakcinalni zaščiti. Ker se to nerazsodno gibanje ne širi samo v ZDA ampak tudi drugje, tudi pri nas, se mi zdi koristno prebrati zapis, ki na umirjen način opozori na zmote in škodo, ki jo odklanjanje cepljenja, kot ene najpomembnejših strategij, ki jih ima danes zdravstveno varstvo na voljo, povzroča. 

Mikrobiološki forumi

Opozoril bi vas na spletni portal Scientist solutions, s pestrim naborom esejskih zapisov in s povezanimi forumskimi prispevki. Med njimi so tudi takšni z mikrobiološko vsebino.

CDC tiskovna konferenca o novi gripi

Tistim, ki še spremljate novice o gripi H1N1 predlagam, da si preberete zapis včerajšnjee tiskovne konference ameriškega Centra za nalezljive bolezni (CDC). Branje bo brez dvoma zanimivo tako za tiste, ki svarijo pred pretiravanjem pri poročanju o izbruhu in nekateri od njih celo postavljajo pod vprašaj opazovano dogajanje kot tudi za one, ki iščejo razlago v različnih scenarijih teorije zarot.

O H1N1 pri ASM

Tudi pri ameriškem mikrobiološkem društvu (ASM) so se odločili, da bodo v odprtem dostopu članki iz nabora njihovih revij, ki govorijo o virusu H1N1. 

Testna vakcina je pripravljena

V današnjem članku v reviji Bioresearch Online lahko preberemo, da je za preskušanje pripravljena prva H1N1 vakcina, ki temelji na tehnologiji peptidne sinteze in jo je pripravila britanska firma Replikins Ltd. To je podjetje, ki je pred letom dni vzbudilo precej pozornosti z napovedjo, da bi lahko virus H1N1 nadomestil virus H5N1 kot kandidata za naslednjo pandemijo. 

Kihamo/kašljamo in ne ogrožamo drugih

Ko razmišljamo o morebitnih nadlogah, ki nas čakajo, se velja zamisliti tudi nad preventivo. Kako kihamo, da pri tem ne ogrožamo drugih, nas pouči tale video.

Vakcina proti gripi A(H1N1)

Informativen članek o tem s kakšnimi dilemami se sooča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ob odločitvi za pričetek izdelave vakcine proti novi gripi A(H1N1).

Družabno mreženje s CDC

Osrednja ameriška služba za zdravstevni nadzor CDC (Centers for Disease Control and Prevention, Atlanta) je skupaj  z ministrstvom za zdravje (HHS) pripravila vrsto informacijskih kanalov grajenih po načelih družabnih medijev za obveščanje in spremljanje gibanja nove influence A(H1N1) (ki so jo doslej mediji imenovali prašičja gripa). Informacije bodisi vežete kot aplikacije (widget) na svoje družabne spletne strani (glejte tudi ta blog) ali jih spremljate preko mobilnih povezav. 

Kateri sev?

Včerajšnji The Scientist poroča; citiram prevodno (in s tem razširjam svoj včerajšnji zapis):
”…Medtem so na Univeri Columbia bioinformatik Raul Rabadan in kolegi primerjali sekvenčne podatke virusa influence, ki je okužil stotine ljudi v Mehiki in drugje z več kot 10.000 virusnimi sekvencami v bazi NCBI (National Center for Biotechnology Information). V nasprotju z nekaterimi navedbami v medijih, ki so označili sedanji sev kot mešanico prašičjih, ptičjih in človeških virusov pravi Rabadan, da izgleda kako je virus bolj podoben prašičjemu. "Najbližje sorodnike temu virusu najdemo pri prašičih," pravi Rabadan in dodaja, da je največji del virusa podoben virusu predhodno izoliranemu v Severni Ameriki, da pa ima drug del virusa azijski ali evropski izvor. Rabadan pravi, da se je del sedanjega virusa razvil v prašičji virus po “trojnem prerazporejanju” ("triple reassortment") v katerem so se povezali ptičji, humani in prašičji virusi v prašiču – to se je najbrž zgodilo leta 1998, vendar so vsi segmenti sedanjega virusa prašičjega izvora.

Čeprav so rezultati predhodni, Rabadanovo delo pomaga pri oblikovanju popolnejše genetske slike novega virusa, ko se hitro približuje potreba po razvoju vakcine. Dobra genetska karakterizacija novega virusa, ki se prenaša s človeka na človeka in za katerega kot kaže ne obstaja predhodna imunost, bo odločilna v prihodnjih tednih…”.

Zaskrbljenost raste, vprašanja ostajajo

Trenutno nadlogo, ki je v zadnjih dneh pridobila vodilno mesto v novicah, prašičjo gripo, občasno spremljajo tudi alternativne razlage izvora. Blogerki Darji bi rekel, da so seveda mogoči različni scenariji, težko je zavrniti npr. podmene o zlonamerni konstrukciji patogenega agensa, vendar dokler ni tehtnejšega dokaza je brez pomena dodatno vznemirjati javnost. Zlasti težko je sprejeti namige o vpletenosti farmacevtskih firm, saj bi ta morala biti temeljena na skrajno izprijeni in zavržni odločitvi, katere posledic tudi ni mogoče predvideti.

Dovolj je možnosti, da razvoj virusa s katerim se trenutno srečujemo pojasnimo s povsem biološkimi mehanizmi, kot o različnih možnostih razpravlja članek v New Scientistu. Pravkaršnja novica celo zamenjuje dosedanje navedbe o kombinaciji več virusov različnih gostiteljev in naj bi šlo zgolj za rekombinacijo dveh prašičjih virusov influence. Še marsikatero presenečenje nas najbrž čaka, upajmo le, da bo genski prstni odtis virusa razložil tudi njegov izvor in poti njegovega razširjanja ter pridobivanja patogenosti.

Pozabiti ne smemo, da je medijski pretok blagoslov in prekletstvo obenem, dobro o tem govori tale članek.

Časovnica prašičje gripe

Časovnica o gibanju prašičje gripe, kot jo je objavil Guardian danes.

Zanimivo grafično časovnico najdete na Googlovem zemljevidu o prašičji gripi H1N1. Lokacije primerov pa predstavlja tale zemljevid.

Jonathan A. Eisen na svojem blogu The Tree of Life objavlja povezave do nekaterih za temo relevantnih člankov na PLoS.

Nekaj nasvetov o ravnanju v izrednih razmerah, kot bi bil npr. izbruh pandemičnega obolenja.

Forumske novice in poročila o gripoznih pojavih v svetu.

Vse podatke sem pridobil iz Twitterskih objav.

O prašičji gripi

Nekaj najnujnejših informacij o prašičji gripi najdete na blogu MicrobiologyBytes.

Ameriški CDC aktualno sporoča novice o dogajanju na posebni spletni strani. 

“Prašičja gripa”

Kdor želi spremljati aktualne novice o prašičji gripi na Twitterju naj se poveže na Twitterfall.

Matematika za mikrobiologe

Vsekakor velja prebrati tale zapis, zlasti pa ga priporočam vsem tistim študentom in diplomantom mikrobiologije, ki še vedno niso čisto prepričani, da je koristno, ker imajo v kurikulum vključeno tudi matematiko.  

iGEM09

Iz Twitterjeve vestičke sklepam, da bo tudi letos organizirano iGEM tekmovanje. Ni še glasu, ali se bo prijavila kakšna slovenska ekipa. Ob tem pa si je prijetno pogledati utrinke iz zmagoslavja preteklih let. Na spletu sem našel tudi tale video klip intervjuja kolegice Alje Oblak iz skupine iGEM 2006.

Raziskovalci si pomagajo

Splet Scientist Solutions je pravzaprav registrirana firma Scientist Solutions Inc., ki je nastala leta 2004 z namenom podpreti razvoj znanosti in biotehnologije. Za ta namen so razvili forumsko spletno stran t. i. “Board”, na kateri naj bi raziskovalci izmenjevali ideje in informacije. Scientist Solutions Board vsebuje 40 kategorij znanstvenih disciplin, ki so nato še globlje razdeljeni v diskusijske forume, kjer tečejo razprave, izmenjujejo se ideje in rojevajo se sodelovanja. Dogajanje na spletu lahko spremlajte tudi na Twitterju SciSolutions, registriranim uporabnikom pa je omogočeno tudi delovanje na blogih.

Sam sem pokukal na forumsko skupino “Microbiology” in lahko rečem, da je polna zanimivih tem in diskusij.

Current Protocols

Imeniten portal za vse laboratorijske zanesenjake, tale Current Protocols. Nudi uporabne povezave do originalnih virov različnih laboratorijskih protokolov s pomočjo dostopa preko gesel (>Search), kategorij (>Categories) ali revijalnih kazal (>Titles) in seveda imate dostop tudi do uporabnih, večinoma brezplačnih orodij (>Tools). Povedati pa je treba, da je dostop do vrstniško ocenjenih protokolov mogoč samo z naročnino na ustrezne revije Wiley Interscience. In še nekaj “kulskega”: vse novosti o delovanju portala lahko sledite preko Twitterja – CPLabTweets.

Obsežno vlaganje v raziskave izginjanja čebeljih družin

Večja skupina britanskih ustanov za financiranje raziskovalnega dela, med drugim Wellcome Trust, škotska vlada, Biotechnology and Biological Sciences Research Council (BBSRC) in Natural Environment Research Council (NERC) se je odločila za pomembno povečanje vlaganje v raziskave zdravja čebel do višine 10 milijonov britanskih funtov, kot poroča časnik Telegraph. V zadnjih letih se je število čebeljih družin v Veliki Britaniji zmanjšalo za zaskrbljujočih 15% za kar navajajo številne razloge. Med manj razjasnjenimi vzroki izginjanja čebel je tudi sindrom propadnja čebeljih družin (angl.: colony collapse disorder), katerega ozadje ni pojasnjeno. 

Čiščenje odpadnih vod z vzporednim tveganjem

Da se osnovnemu namenu pri čiščenju odpadnih vod, ki, kot vemo, je odstranjevanje onesnaženja, pridružijo lahko tudi nezaželene posledice, se jasneje kaže v novejšem času. V procesu čiščenja se lahko namreč namnožijo posebno neugodni, na antibiotike odporni mikroorganizmi. Zaradi ugodnih pogojev rasti v obilju hranil se mikrobi v procesnih stopnjah čiščenja izjemno hitro razmnožujejo, kar pa istočasno pomeni, da se lahko v populaciji hitro razširijo geni antibiotske rezistence, zlasti še, če se v odplakah znajdejo ostanki antibiotikov, kar zagotavlja selektivno prednost prav mikrobom z izraženo odpornostjo na antibiotike. V raziskavi o kateri piše Scientific American so ugotovili, da so ob izpostavljanju mikrobne združbe antibiotskemu koktailu v predhodnih fazah čistilnega procesa po tretji stopnji čiščenja sicer ugotovili pomembno zmanjašanje skupnega mikrobnega števila, da je pa bil delež na antibiotike odpornih mikroorganizmov ob izpuščanju vode v reko precej višji kot v vzorcih rečne vode odvzetih iznad čistilne naprave.

Zgodnji zapisi o mikrobih

Med zgodnješimi zapisi v slovenskem jeziku o mikroorganizmih je gotovo poglavje o bakterijah v knjigi Martina Cilenška “Naše škodljive rastline v podobi in besedi”. V delu, ki je izšlo leta 1892 pri Mohorjevi družbi v Celovcu najdemo med krdeli, kot avtor zanimivo poimenuje obravnavane rastlinske skupine, prve obdelane “Rastline škodljive (nevarne) človeku in večinoma tudi živini njegovi: Bakterije”.

Takratno razvrščanje jih je umeščalo med rastline, kar ne preseneča, saj je dolgo trajajoča predstava, da gre za organizme rastlinskega sveta tudi razlog za še danes pogost govor o mikrobni flori. Ali kot preberemo v Cilenškovem tekstu: ”Te nevidne sovražnike imenujemo bakterije, ktere niso, kakor so sprva zavoljo njihove pregibljivosti mislili, živali, temveč rastlinice, ktere prištevamo glivam.”

O zaznavanju gostote pri mikrobih

Profesorica Bonnie Bassler, mikrobiologinja na Univerzi Princeton nam v tem res prepričljivem nastopu v okviru znanih TED predavanj predstavi enega od najzanimivejših fenomenov v mikrobnem kolektivu, ki mu pravimo “zaznavanje gostote” (angl.: quorum sensing) in tudi o možnostih, kako bo ta pojav morda mogoče izkoristiti v naše dobro.

Gojimo gobe

Tokratni zanimiv Ilijev zapis me je vendarle izzval, da sem mu dodal komentar, posoljen z malo skepse…

Medicinske opojne pijače

V zbirki dnevnih novic revije Science lahko preberemo, da je dosedanje prepričanje po katerem so Egipčani uživali vino, oplemeniteno z rastlinskimi izvlečki že 1850 p.n.š. potrebno popraviti in mejo pomakniti v obdobje 3150 let p.n.š. Najzgodnejši zapisani podatki pričajo, da je človek kmalu spoznal zdravilni učinek nekaterih rastlin in njihovih izvlečkov. In nato so, kot pravi antropolog Patrick McGovern iz Univerze Pennsylvania tudi ugotovili, da če so umešali rastlinske medicinske učinkovine v alkoholne pijače, so se dlje ohranile in zaradi boljše topnosti so bile tudi močnejše v učinku.

Alternativna strategija za borbo proti malariji

Po reviji New Scientist povzemam zanimivo novico, ki bo nedvomno vzbudila polemike in po kateri naj bi odpornost komarjev izničili s pomočjo počasi delujočih insekticidov:

» Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča za obvladovanje malarije hitrodelujoče insekticide. Vendar ta sredstva preprečujejo razmnoževanje komarjev in s tem omogočajo, insektom, ki preživijo izjemno kompetitivno prednost. Ker to seveda sproža evolucijo rezistence se je Andrew Read iz Univerze Pennsylvania State odločil, da bo raziskal, kaj se zgodi, če ta selekcijski pritisk odstranimo tako, da pokončamo samo starejše insekte, ki so že odložili jajčeca. To lahko dosežemo s počasi delujočimi insekticidi, ki pa še vedno lahko preprečijo prenos malarije, ker insekt ne more prenesti parazita na žrtev, dokler parazit v štirinajstih dneh ne dozori v insektu, kar pa je že skoraj življenjska doba komarja. Ob uporabi modela je Read ugotovil, da je tak pristop »evolucijsko zanesljiv«: komarji nikoli ne razvijejo odpornosti na počasi delujoče ineskticide, ker imajo oboji, odporni in občutljivi insekti enako možnost leženja jajčec, kar seveda odstrani selekcijski pritisk, ki bi favoriziral rezistentne komarje (PLoS Biology, DOI: 10.1371/journal.pbio.1000058).

Nekateri insketicidi, ki potrebujejo tedne, da učinkujejo, kot so npr. glive, ki ubijajo insekte so bili že v preskušanju. Read verjame, da je to edini način za izkoreninjenje malarije.«

Elektrificirana ševanela

O zanimivih posebnostih energetskega metabolizma in biotehnoloških obetih pri bakterijskem rodu Shewanella (tak je pravilen latinski zapis imena) piše Ilija na svojem blogu.

Serumska glukoza poganja gorivno celico

Morda bo poslej mogoče implantirane medicinske pripomočke, kot so srčni vzpodbujevalniki ali intraspinalne elektrode za zdravljenje paralize učinkoviteje oskrbovati z energijo.

Skupina raziskovalcev na kanadski univerzi British Columbia v Vancouvru je razvila drobno mikrobno gorivno celico, v kateri inkapsulirane celice kvasovk izkoriščajo glukozo iz krvnega seruma za proizvodnjo električne energije.

Shranjevanje energije s pomočjo elektrometanogeneze

Raziskovalci Univerze Pennsylvania State so razvili rešitev za zanesljivo shranjevanje viškov alternativne energije, kot lahko preberemo v New Scientistu. Z električno energijo, pridobljeno iz vetrovnih in sončnih virov ter iz plimovanja,  s pomočjo mikrobne združbe (v njej prevladuje Methanobacterium palustre) pretvorijo CO2 v metan, ki ga je mogoče nato učinkovito skladiščiti in transportirati. S sežigom metana je nato mogoče ponovno pridobiti 80% energije, kar je ob energetskih transformacijah tega tipa zadovoljiva vrednost.

Selitev MicrobiologyBytes

Eden najboljših mikrobioloških blogov se je iz zavetja Wordpressa preselil na lastno domeno in je zdaj na naslovu MicrobiologyBytes.

Medcelični prenos virusa HIV

Prof. dr. Simon Horvat me je opozoril na spletno objavo o prenosu virusa HIV med imunskimi celicami, objavo Univerze UC iz Davisa, ki je opremljena z izjemnimi fotografskimi in video posnetki tega procesa.

Evolucija bakterijskih genomov

Nedavne raziskave genomov agrobakterij osvetljujejo razvoj nastanka več kromosomov pri bakterijah. Večino bakterijskih genomov predstavlja en sam kromosom in eden ali več plazmidinih naborov genov. Najdemo pa tudi izjeme in raziskave treh agrobakterij na Univerzi Winsconsin pojasnjujejo stanja, ko bakterije vsebujejo več kromosomov.

Znani pojav izmenjave genov med bakterijskimi genomi ni omejen zgolj na izmenjavo med različnmi organizmi oz. celicami, ampak poteka tudi v sami celici med kromosomom in plazmidi. Tri preučevane vrste agrobakterij za katere so na voljo popolne genomske sekvence: A. tumefaciens C58, A. radiobacter K84 in A. vitis S4 dokazujejo napredovanje evolucije kromosomov v družini Rhizobiaceae, kamor sodijo agrobakterije. Pri dveh vrstah (A. tumefaciens in A. vitis) so genski premiki že oblikovali nov kromosom iz plazmida, medtem ko mora pri sevu A. radiobacter plazmidni replikon šele doseči status drugega kromosoma.

Vatirane palčke in forenzika

Kot poroča SiOL.net, ko prenaša novico revije Stern, je v Nemčiji odjeknilo razkrijte, da neznana morilka, ki jo policija že več let brezuspešno išče, morda sploh ne obstaja.

Sledenje BSE

Kot kaže so raziskovalci le korak od razvoja metode za zgodnje odkrivanje nastopajočega obolenja v primeru BSE (“bolezen norih krav”). Odkrili so namreč vrsto beljakovin, ki se pojavijo v krvnem obtoku prizadete živali nekaj tednov pred nastopom prvih simptomov BSE. Napovedujejo celo, da bi morebiti novi model bil uporaben za odkrivanje drugih degenerativnih bolezni živčnega sistema kot sta Alzheimerjeva ali pa Huntingtonova bolezen.

Čemu znanstveno bloganje?

Bloger Irradiatus je pripravil odličen članek na temo “Znanstveno bloganje: prihodnost znanstvene komunikacije & zakaj postati del tega”. Je vredno branja in morda je to priložnost, da se pridružite še sami: kot blogerji ali komentatorji.

Forenzična določitev nastopa smrti z analizo mikrobioma

Raziskovalci na Univerzi v španski Granadi so se lotili razvoja nove forenzične metode s katero bi bilo mogoče natančneje določiti trenutek nastopa smrti npr. pri žrtvah kriminalnih dejanj. Zamisel temelji na uporabi termografije in mikrobiologije pri spremljanju poteka razpadanja trupla. Različni okoljski dejavniki (npr. temperatura ali zračna vlaga okolja) sicer spreminjajo potek tega dogajanja, vendarle pa kaže, da ostaja rast mikroorganizmov na kadavrih relativno konstanten kazalec. Ob kombinaciji uveljavljenih forenzičnih metod bi bilo mogoče s pritegnitvijo novih rešitev na temelju analize mikrobne združbe obremenitev z napako učinkovito zmanjšati.

Mikrobiološki vodnik

Poglejte si mikrobiološki portal DNA Microbiology Guide in ugotovili boste, da je prav uporaben kot priročnik in referenčni vodnik.

10 živil z učinkom proti raku

Zapis na blogu N. Desaija nas v poljudnem jeziku seznani z desetimi živili in prehranskimi dodatki s protirakavim učinkom. Po vrsti so to: borovnice, maline in brusnice; zeleni čaj; česen; brokoli in zelje; čebula in por; paradižnik; resveratrol, kot sestavina v grozdju in posledično v vinih, zlasti še rdečih; soja; kurkuma (sestavina v indijskem curryju) ter vodna kreša in špinača.   

Protivirusno delovanje klorokvina

Kot lahko preberemo v ScienceBlogu, so raziskovalci na Weill Cornell Medical College-u iz New York Cityja ugotovili, da ima protimalarično sredstvo klorokvin izražen tudi protivirusni učinek proti dvema letalnima virusoma, virusu Hendra in virusu Nipah, oba sta iz rodu henipavirusov (družina Paramyxoviridae).  

Protimikrobni učinek grozdnega soka

Na spletu ASM boste našli povzetek raziskav skupine J. C. Browna* iz Univerze Clemson, ki predstavljajo inhibicijo bakterije Helicobacter pylori z različnimi grozdnimi ekstrakti.

Saj vemo, da je H. pylori bakterija, ki je najpogosteje povezana z želodčno razjedo, gastritisom, limfomom želodčne sluznice in rakom na želodcu. Poleg učinkovite antibiotske terapije so doslej preverjali tudi že učinke različnih rastlinskih ekstraktov npr. česna, brokolija, brusnice in zelenega čaja na rast H. pylori . Temu  je zdaj skupina iz U. Clemson dodala še preučevanje učinkov ekstraktov rdečih, belih, črnih in muškatnih grozdnih sort, za katere je znano, da vsebujejo velik delež antioksidantov in polifenolov.

Izkazalo se je, da imajo največji protimikrobni učinek ekstrakti muškatnih ekstraktov, sledijo jim sokovi drugih grozdnih sort.

*(J.C. Brown, G. Huang, V. Haley-Zitlin, X. Jiang. 2009. Antibacterial effects of grape extracts on Helicobacter pylori. Applied and Environmental Microbiology, 75, 3, str. 848-852.)

Mikrobiom sline kot “prstni odtis”

Nedavne raziskave M. Stonekinga iz Instituta Max Planck za evolucijsko antroplogijo v Leipzigu (ZR Nemčija) kažejo, da je edinstvenost mikrobne populacije v slini človeka oz. natančneje v pljunku tolikšna, da se ponuja kot orodje npr. za  spremljanje človekovih migracij in ugotavljanje kontakta med ljudmi. To istočasno pomeni, da se molekularna analiza mikrobioma sline ponuja tudi kot forenzična analiza.

Ker se bakterijski geni spreminjajo hitreje kot geni višjih organizmov, je mogoče z analizo genetske razlike med bakterijami različnih populacij človeka prepoznati razlike med skupinami, katerih ločitev še ni mogla pustiti značilnih sledi v humanem genomu. Vendar za raziskovalce je zlasti presenetljivo, da različnost mikrobioma ni v večji skladnosti z geografijo, saj je R. Ley iz Univerze Cornell v večji meri pričakovala prisotnost značilnega vzorca. Ključ teh dilem, kot predpostavlja M. Stoneking, bo najdba mikrobnih vrst, ki se značilneje prenašajo generacijsko, torej od staršev k otrokom, kot od osebe do osebe.

Naredi sam: PIVO

Ni sicer veliko junakov, ki doma varijo pivo, je pa zadeva izvedljiva in če se poglobite v recept na blogu The simple dollar, boste morda zbrali pogum, se lotili izziva in ugotovili, da je načrt izvedljiv. Vendar opozorilo: zadeva ne bo gospodarna, če ne boste vztrajali pri osvojeni veščini, saj je potrebno v začetku nekaj denarja vložiti v opremo in ta se mora seveda izplačati s proizvodom.

Darwin, kreacionizem in še kaj…

Ko že omenjam blog Effect Measure naj povem, da sem tam našel naslednji link. Ker smo se nekaj dni nazaj spominjali velikega Darwina naj tokrat razprava o njem zveni nekoliko bolj razvedrilno in k temu bo gotovo pripomogel komik Ricky Gervais.