Mikrobna gorivna celica

Norveškim raziskovalcem je uspelo ukrotiti bakterije za pogon gorivne celice. Za prehrano bakterij uporabljajo odplake iz mlekarske industrije, postopek torej vodo čisti, vzporedna korist pa je pridobljena električna energije. V končnem cilju naj bi v procesu čiščenja odpadne vode skušali pridobiti dovolj energije za njegovo vzdrževanje.

Nov (prelomni?) antibiotik

Zadnjih nekaj tednov je v medijih veliko navdušenih poročil o odkritju novega antibiotika teixobactina. Gre za antibiotik, ki  pomeni tudi najdbo predstavnika nove protimikrobne skupine, kar se ni zgodilo že več kot desetletje. Posebno obetavno je upanje, da mikroorganizmi proti novemu antibiotiku težko, če sploh ustvarjajo odpornost. A da sam ne modrujem preveč, naj svetujem povezavo, ki prinaša kar nekaj zanimivosti, povezanih z novo učinkovino.       

Kam gredo raziskave mikrobioma?

V preglednem članku “Where Next for Microbiome Research?” v januarski številki revije PLOS Biology nam enajst avtorjev predstavi kako vidijo nadaljevanje raziskav človekovega mikrobioma(ov).

Kot pravi Gene Tyson bomo kmalu bomo vstopili v obdobje, ko "bo število populacijskih genomov, deponiranih v javnih bazah podatkov prekosilo tiste iz izolatov in posameznih celic". Vsi avtorji, navedeni v nadaljevanju, opozarjajo da se bo težišče premaknilo od opisovanja sestave mikrobnih združb k osvetlitvi načel, ki določajo njihovo sestavo, dinamiko in funkcije. Kako bo mogoče odkrivati ta načela? Elhanan Borenstein predlaga pristop, ki bi temeljil na sistemski biologiji, zlasti po poti razvoja matematičnih in računalniških modelov interakcije med sestavnimi deli posameznih združb, ki bodo ključnega pomena za razumevanje delovanja in dinamike microbiomov. Evolucijska biologa Howard Ochman in Andrew Moeller želita razvozlati, kako se mikrobni sklopi razvijajo, vendar nas opozarjata, da upoštevamo tudi vlogo mikrobnih združb v evoluciji organizmov in si dovolita razburljivo napoved, da bodo mikrobi vpleteni tudi v pojasnjevanje evolucije eusocialnosti in sodelovanja. Brett Finlay poudarja potrebo po razvozlavanju osnov mehanizmov - posebej kemičnih/metabolnih signalov - za interakcije med člani mikrobnih združb in z njihovimi gostitelji. Poudarja, kako bo to znanje omogočilo ustvarjanje novih orodij za manipulacijo mikrobiote, kar je ključni izziv nadaljnjih raziskav. Heidi Kong spodbuja k razkritju mehanizmov, na katerih temelji povezanost med posameznimi površinami kože, motnjami na njih ter njihovo mikrobioto. Jeffrey Gordon omenja več zanimivih možnosti kot tudi izzivov, ko manipulacija črevesne mikrobiote predstavlja izboljšanje človeške prehrane in zdravja. Končno Karen Nelson, Karim Dabbagh in Hamilton Smith predlagajo, kako nam uporaba sintetičnih genomov s katerimi bi ustvarili nove mikroorganizme in celo sintetične mikrobiome ponuja nov način spreminjanja mikrobiote. Na splošno bi morale prihodnje raziskave mikrobioma, kar zadeva molekule in mehanizme, ki sodelujejo v interakcijah med člani mikrobnih združb in njihovih gostiteljev privesti do odkritja vznemirljive nove biologije in transformativnega zdravljenja.

Mikrobiološki večeri v Hiši eksperimentov

Slovensko mikrobiološko društvo organizira v sodelovanju s Hišo eksperimentov predavanje dr. Tine Eleršek “To ni packarija, to so alge”.

Predavanje bo v četrtek, 29.1.2015, ob 19.00 v Hiši eksperimentov (Trubarjeva cesta 39, Ljubljana). 

Štipendija SMD za mlade mikrobiologe

Zelo razveseljiva in obetavna ponudba prihaja iz Slovenskega mikrobiološkega društva:

Slovensko mikrobiološko društvo podeljuje dve štipendiji mladim mikrobiologom za udeležbo na konferenci »International Conference for Young Scientists: Hot Topics in Microbiology“

Konferenco organizira Češkoslovaško mikrobiološko društvo v sodelovanju z mikrobiološkimi društvi iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske in bo potekala od 23.04. do 26.04.2015 v Štrbské Pleso, High Tatras, Slovaška.  Rok za prijavo in oddajo prispevkov je 15. februar 2015, dodatne informacije so na voljo na spletni strani kongresa  http://htmicro.sk/ . Dodeljena bo štipendija v višini stroškov kotizacije kongresa (400 EUR).  

Pogoji za dodelitev štipendije mlademu mikrobiologu:

• kandidat je član Slovenskega mikrobiološkega društva in ima poravnane članske obveznosti, 
• ni starejši od 36 let, 
• ima sprejet prispevek na konferenci v obliki kratkega predavanja in je prvi avtor prispevka (odločitev organizatorjev o izboru prispevkov bo znana do 28.02.2015)  ni prejemnik FEMS štipendije za udeležbo na tej konferenci.

Za dodelitev štipendije se prijavite z življenjepisom in priloženim izvlečkom prijavljenega prispevka ter s strani organizatorja izdanim dokazilom o sprejetem prispevku v obliki kratkega predavanja. Prijavo z oznako na ovojnici »Za dodelitev štipendije HTMicro2015« pošljite najkasneje do 09. marca 2015 (datum oddaje na pošti) na naslov: Slovensko mikrobiološko društvo Jamnikarjeva 101 1000 Ljubljana  ali v elektronski obliki na naslov smd@smd.si .

V kolikor bosta na razpis prispela več kot dva ustrezna prispevka (sprejet prispevek za kratko predavanje), bo upravni odbor SMD izmed prispelih prijav izbral za štipendiranje le dva kandidata.

Zn. svet. dr. MATJAŽ OCEPEK, predsednik SMD