Cepiti da… cepiti ne…

Na spletnem portalu vest.si sem se po odzivu na nenavaden prispevek predsednice Helsinškega monitorja Slovenije Neve Miklavčič Predan z naslovom “O smrtonosnosti cepiva proti svinjski gripi” zapletel v polemiko z anonimnim komentatorjem na temo umestnosti cepljenja. Vabim kolege mikrobiologe, da se pridružijo razpravi; morda sem pozabil na kak pomemben argument v zagovor cepljenja proti infektivnim obolenjem. Javnost je trenutno izpostavljena nasprotujočim si informacijam o (ne)potrebnosti cepljenja proti pandemični gripi, o nepreverjenih cepilnih nesrečah, celo o smrtnih primerih, o manipulacijah tipa teorije zarote, kar je vse mogoče razbrati iz prispevka Predanove. Gradita se nezaupanje ter odpor proti cepljenju in na vidiku je nepopravljiva škoda ob uveljavitvi teze, da je cepljenje škodljivo. Odpor sega vse do podmene, da je uveljavljanje obveznega cepljenja kršitev človekovih pravic. Lahko samo ponovim za Ciceronom: “Quousque tandem abutere, xxxxxx, patientia nostra” (kako dolgo boš, xxxxxx, še zlorabljal naše zaupanje).       

O velikosti v “mikro” svetu

Na spletnem naslovu How big is a…? je simpatična predstavitev velikostnih razmerij v okolju navadnemu očesu nevidnega. 

Vse (pre)več plastike!

Nad tem se pa res velja zamisliti: “Ljubljanske mlekarne so za 8x povečale količino plastike pri jogurtu,” - glej na blogu Preprostost. Upam, da bomo dočakali odgovor LM.  

28. september - svetovni dan stekline

V počastitev dneva stekline nam enkratno zgodbo o prvi uspešni uporabi cepljenja proti steklini in njenih ponovitvah v zaščiti ogrizenih oseb, ki jih je leta 1885 izvedel Louis Pasteur s sodelavci, zanimivo in poljudno pripoveduje W. C. Summers na blogu Small Things Considered (in povzeto tudi na blogu Microbiology Bytes). 

Biofortified

Kot pravijo na blogu s tem imenom: “Biofortified je skupinska spletna stran namenjena posredovanju z dejstvi potrjenih informacij in vzpodbujanju razprave o rastlinski genetiki, posebno o genskem inženirstvu. Stran pišejo podiplomski študenti, profesorji in občasni gostujoči izvedenci.”

Na račun boste torej prišli vsi, ki bi radi razpravljali na temo gensko spremenjenih rastlin.

Rak prostate in virusi

Rak prostate je med najpogostejšimi oblikami raka tudi pri nas. Nedavno je po novičarskih portalih zakrožila vest o ameriški študiji v kateri so opisali najdeno povezavo med pogostostjo raka prostate in prisotnostjo virusa sorodnega virusu ksenotropne mišje levkemije – t.i. virusa XMRV. Kar pri 27% bolnikih so dokazali prisotnost tega virusa. Zanimivo je, da so se zelo hitro odzvali raziskovalci iz Evrope in v podobni študiji ugotovili da npr. med nemškimi bolniki z rakom prostate sploh niso mogli dokazati omenjenih virusov.

Prav presenetljivo pa je, da virusi XMRV burijo duhove tudi drugje. Skoraj istočasno z opisom povezanosti raka prostate in teh virusov je bil objavljen v reviji Science članek kjer poročajo, da so pri 67% pacientov z boleznijo kronične utrujenosti dokazali prisotnost virusa XMRV, medtem ko je bilo z njim okuženih le 3,7% zdravih ljudi.  

Proizvodnja vakcine proti gripi ni posel brez zapletov

Proizvodnja vakcine proti novi gripi A (H1N1) je v svetu v polnem zamahu, ponekod so že tudi pričeli s cepljenjem. Da pa je pot od prepoznanega virusa do njegove vakcinalne oblike in na koncu do preverjene vakcine dolga in vijugava nam učinkovito predstavi zapis na Influenza A (H1N1) Blogu.

 

Neuston

Merry Youle nas na blogu Small things considered na simpatičen način seznani z nekoliko zanemarjenim delom biosfere, z neustonom. Neuston je združba organizmov, ki naseljuje površino vodo in vodni stolpec takoj pod površino vode, nekako do 5 cm v globino. Nezanemarljiv del te združbe je seveda tudi mikrobne narave, z znatnim delom je to zlasti bakterioneuston, o katerem govori tudi Youlova.

Čas Nobelovih

Letošnje Nobelove nagrade v naravoslovju so podeljene; številni članki v svetovnih medijih so se obsežno razpisali o tem. Kdor si pa želi malo zabave, naj skoči na članek v Los Angeles Timesu o tem, h komu so šle letošnje Ig Nobelove nagrade, ki so bile podeljene samo nekaj dni prej. Te so, kot pravi Wikipedia: “…parodija na (prave) Nobelove nagrade in jih podeljujejo vsako leto zgodaj v oktobru za deset dosežkov, ki naj človeka najprej nasmejijo, nato se pa naj nad njimi lahko zamisli.”

Nanotehnologija za molekularno diagnostiko

Nanotehnološke rešitve se selijo tudi v molekularno biologijo. Ta teden nas kar dvoje poročil opozarja na to.

V MIT Technology Review lahko beremo o razvoju DNK senzorja na nanoravni, s katerim bo mogoče bakterije določiti v minutah, kar bo seveda močno pospešilo odkrivanje infekcijskih bolezni.

Kot lahko preberemo v New York Timesu, se je računalniška firma IBM odločila vstopiti v tekmo za razvoj metode, ki bo omogočila sekvenciranje humanega genoma za manj kot 1.000 US$.

Svetloba podpira prodor bakterij v rastlinsko tkivo

Izraelski mikrobiologi so ugotovili zanimivo povezavo med osvetlitvijo in prodorom bakterij v globino rastlinskega tkiva. Znano epizodo z infekcijo zamrznjene špinače z E. coli O157:H7  leta 2006 je bilo namreč mogoče povezati s prodorom bakterij v globino tkiva, ko je onemogočeno njihovo spiranje iz površine. V izraelskem poskusu so dokazali, da bakterije (uporabili so salmonele) lahko prodrejo v globino rastlinskega tkiva preko listnih rež. “Listne reže (stomata) so epidermalne tvorbe, ki omogočajo aktivno regulacijo izhlapevanja vode, izmenjavo plinov in hlajenja listov.” (Wikipedija). Reže so pri rastlini odprte v času osvetlitve in zaprte ponoči in s poskusom je bilo dejansko mogoče potrditi, da so salmonele prodrle v rastlinsko tkivo le ob osvetlitvi.