Kot alternativo proizvodnji “zelenega energenta” bioetanola se vse pogosteje omenja biobutanol. Zaradi daljše ogljikovodikove verige je primernejši kot zamenjava bencina od bioetanola v motorjih z notranjim zgorevanjem. Pri izrabi hranil iz energetskih surovin kot so sladkorna pesa, koruza in druga žita, nekatere trave ter kmetijski žetveni ostanki fermentativno pridobimo energent s pomočjo bakterij Clostridium acetobutylicum, pa tudi gensko spremenjenih (GS) drugih bakterijskih vrst iz rodu Clostridium, GS bakterij Escherichia coli ali pa GS kvasovk.
Obstajajo pa tudi resni projekti, da bi butanol proizvajale fotosintetizirajoče cianobakterije (modrozelene 'alge'). Z uvedbo novih biosinteznih poti je mogoče pridobiti precej butanola, a je trenutno proizvodnja še vedno predraga, da bi jo izvajali za trg.
OdgovoriIzbrišiDa in s cianobakterijami pridobljen butanol naj bi po podatkih ponudnika tehnologije (Joule Unlimited) bil lahko konkurenčen že ob ceni 30$ za sodček naftnega ekvivalenta (n.e.), medtem ko naj bi bila cena butanola iz bakterijsko razgrajene celuloze bila konkurenčna šele pri cenah nad 80$ za sodček n.e. Trenutno se zaradi libijske krize govori že o cenah okoli 100$ za sodček n.e., torej biogorivom kaže dobro :)
OdgovoriIzbriši